Tema ti samotna,
ki me čakaš v kotu sobe.
TEMA
Sprašuješ vse znance, kdaj pridem, kdaj grem,
saj veš da tu sem, drugam da ne smem.
Tu pri tebi,
spet v cestni postelji,
črn asfalt, črne misli, še bolj deli.
Preganjam misli, razbijam, pijem, nič mi teme ne ublaži.
Ne oblaži teh temnih misli, ko naredi se dan,
da od življenja zaspim, to upam si želim vsak dan.
Me tema utruja,
me tema muči,
na klopci svoji ali v podarjeni kuči.
V kučo socialci strpajo me, zdaj srečen boš, jokajo se.
Nesrečeno, Ne, srečen v sobi nisem in ne bom,
ko tema zopet pride objame me, Ne, srečen dvom.
Po stenah črna senca spet polzi,
mi ugrablja želje,
misli in skrbi.
Vzamem vse iz kuče, kar imam, na ulico, se spet podam.
Pod ulično svetilko sam grem spat,
tu tema me ne ulovi, si mislim, čeprav me reže kot osat.
Vse žarke sončne,
v glavi ubije,
ljubi moji, dan spet hitro mine.
Spet po klopcah se potikam, srečam jo že spet.
Tema moja, resnična si,
na klopci v parku, si misli našla mi.
Sedaj skupaj v temi živiva,
čakava na sodni dan,
da izvem kje sem in kam.
Me tema spremlja, me več ni strah.
Zložim te misi,
bi rad povedal jih vsak dan.
Ni strašna tema, je svet težak,
Viki
Pozdravljen, Aleš, dobrodošel na Pesem si, lepo, da si se nam pridružil,
Ana
Živjo,
Hvala za dobrodošlico. Super ste in hvala ker obstajate : )
Lp,
Aleš
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Aleš Kastelic
- 07. 01. 2021 ob 22:15
- Prebrano 328 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 33.7
- Število ocen: 2