
lahko mi ponudiš prepelice v medu
sladko kislo juho smokvinih cvetov
in žele iz granatnih jabolk
vseeno je
ne nasitim se
ko izrečeš besedo
ki diši po vsem kar sem kdaj želela
zapolni praznine
napase me sredi travnika ovenelih črk
z vršičkov dojk sili mleko
in le ena usta niso tuja
Lepa!
Tako iskreno, tako iz srca izpovedana pesem, Poetesa Irena! Vedi, da je vredna mnogo, mnogo več, kot moja očem vidna, skromna ocena ...
Z lepim pozdravom,
Sašo
Čudovita, kot vse tvoje pesmi ! Ali mi lahko prišepneš naslov tvoje
muze ? ;)
Lp, Drago
Všeč mi je "ko izrečeš besedo...." in z bralci na nežno čuteč način deliš izpovedno pesem;
Irena, tudi k tej tvoji pesmi se bom še vračala.
Lp, Breda
Irena, ako nam duša nije sita, teško ćemo se zasitit nečim drugim ...Divna ti je pesma, povela me je...
Lp.Dragana
Mirjam, hvala
*
Hvala, Sašo. Res je kar gjezirila iz mene. :)
*
Drago, hvala. Ime muze? Živjenje :)
*
Kako prav si povedala, Dragana. Lačna duša! Hvalati.
*
Za vse vas velik objem.
Hvala vsem, ki ste pesem prebrali in jo tudi začutili.
lp
pi
Breda, hvala. Res sem taka. Bolj si želim pravega okusa besede kot katerekoli jedi. :)
*
Biti, ne imeti, v pesniški preobleki, čestitke,
lp, Ana
Hvala, Ana,
Lp
O, srčna hvala, dragi JUR <3>
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!