To je fotoverz, beri skupaj s pogledom na fotografijo:

Fotoverz na enem listu

Zelo lepo! 

Vem, da pišeš v fotoverzih,

ampak k tej pesmi jaz ne bi dala nič,

ker je premočna za sliko. 

Lp, Marija

Ps.:ne bodi huda, to je samo moje mnenje, ki ne šteje v tvojih dejanjih (-_-)

In spremenila bi naslov.

Draga Marija,

Hvala za tvoje mnenje in nikakor nisem “huda”. :) :) Počaščena sem, ko praviš, da ta pesem ne potrebuje slike. Je pa ravno tu slika iz samega “izvora” zgodbe...

Kako pa bi jo ti naslovila? Pri naslovu mi je malo zmanjkalo navdiha, priznam.

Lepo bodi,

Mirjam

Draga Mirjam,

vidiš, ti najdeš navdih v fotografiji in se fokusiraš na dejansko videno in to ponavadi opišeš (če se motim, me popravi), jaz pa tvojih fotografij ne pogledam, dokler ne preberem kaj si napisala in če me prevzame vsebina te "odkljukam" (grdo rečeno) in s to gesto osebnega dotika ti dam vedeti, da mi napisano  nekaj pomeni, seveda potem pogledam tudi fotko  (-_-).

Naslov, hmmm, hmm:

sedaj, ko sem videla sliko, se mi je težko odločiti, ker se mi je fokus skrčil na kamene stopnice ... mogoče:

Ljubezen na kamnu

Raztezanja in Krčenja: (kot Prevzetnost                                              in Pristranost)

Hm... ni čisto tako oz. tako enostavno: fotografija = navdih ... Vedno me pa razveseli, če deluje (tudi) pesem sama po sebi.

Hvala za tvoje prijazne besede,

Mirjam

Pesem, ki zaobjema nek daljši čas od človeškega - kot etimologija živih bitij - to nagovarjanje druge(ga) se zdi (zaradi naslova) tudi kot razraščanje nekega odnosa (iz roda v rod), všeč mi je konec, kjer sta iz (znanih) vranov zdaj tu vrabca ...   čestitke,

lp, Ana

Danke.