Nikoli več te ne bo zares nazaj.
Ne svetlih, radovednih pogledov.
Nič več smeha, ki se je dostikrat,

nenadoma vsul čez tvoje ustnice.

Ne bo več odmevov med stenami.
Ne drsanja copat na hodniku.
Ne zajčkov, ki sva jih,

kadar sem bila bolna,

zrcalili po stropu spalnice.

Za srečo, si reka.

Najini telesi imata skupne

zapise in zodovino 

med gubami in brazdami.

Drobne, nežne spominčice že

preraščajo močvirske perunike.

Lepota obeh je krhka, a sulice režejo.

triglav