To je fotoverz, beri skupaj s pogledom na fotografijo:

2

Fotoverz na enem listu

Najboljše možno pojasnilo in opis gručice perjastih. Odlična ideja.

Hvala, Maša! :)

Je pa tu teoreticno vprasanje: Ali je to poezija z rimo ali ne?

Absolutna rima s 100% ujemanjem ;)

Kot tisti BLA Borisa A. Novaka z dodatki premega govora ;)

lp, Ana

Ne poznam. Morda veš, če je njegovo kje javno dosegljivo? Me zanima.

Mirjam

Je tudi v knjigi in berilih za šole, tukaj pa elektronski vir:

https://sl.wikisource.org/wiki/Blabla

Lp, Ana

O, hvala lepa! Sem jo z zanimanjem prečitala. Ampak ta je povsem drugačna od moje! Povsem!

Mirjam

Ja, od Mirjam je boljši Bla.

Ima bolj ženstveno noto. In s slikico zraven se da razbrati tisti tenki čut za naravo, kaotično entropijo v urejenosti naravnih zakonov. Čisto po žensko. Zanimivo in ekskluzivno. Enkratni Bla. Ki se v domišljiji utrne ob pogledu na pernate Blablajčke in Gagajčke. Prepričana sem, da si jih opazovala z nasmehom na obrazu. In da je bilo le vprašanja časa, kdaj se bodo Gaga in Kvakva samodejno prevedli v Blabla v možganih.

In naš slavni tok misli je ponovno opravil svojo nalogo. Spontano in dovršeno. Roka pa ga je ubogljivo zapisala.

Dočim Borisev Bla je povsem strukturiran, načrtovan in namensko usmerjen v red. Skoraj špartansko disciplino. Rime so stroge in toge. Ne smejo po svoje.

Mirjanine rime pa so liberalne, a vseeno urejene in dostojne.

Moje mnenje. Bla. :) ♡

Fina analiza, Maša GL, je pa res, da pri teh pesmih - domislicah le stežka pozabiš na prvo ;) in tako je skoraj kot kolumbovo jajce ... Kakorkoli, imeli smo tudi že primere z xy-ni itd. - posnemanje vsebinsko praznega in nezanimivega govora ... pa tudi take, če spomnim, ki so izdali prazno knjigo (češ, vse je že napisano). Slej ko prej se soočimo s praznino v izrekanju in jo skušamo na različne načine ujeti (in zdi se, da tudi tukaj pridemo do podobnih zaključkov).

Lp, Ana

Se strinjam. Izrečenega je že mnogo in premnogo, da bi mogli vse povedati in izpeti kot nekaj originalnega in izvirnega. Še posebej v današnjem svetu, ko ima cela multimiljardna gručica lastnih 5 minut po glavi. Težko je izstopati. Se spomniti nekaj novega. Malo je posebnih in zares originalnih.

Velikokrat se prav čudim, a mi je hkrati povsem logično, glede na ustroj človeških možganov, kako podobno znamo razmišljati, utrinjajo se nam podobne zamisli.

Tudi sama sem že napisala ljubezensko pesem o luni svojemu možu (pred skoraj 10 leti), ki sem jo pred nekaj meseci objavila tukaj na portalu in je bila v nekaj nijansah podobna eni objavljeni podčrtanki izpred nekaj let. Avtor mi je pokazal svojo in jo primerjal z mojo. Z veseljem sem jo prebrala in se čudila podobnosti rdeče niti obeh pesmi. Pa sva povsem različna avtorja, stilsko in vsebinsko, oba pa sva ujela luno v Ljubljani z nekaj mestnimi znamenitostmi. 

Mi je pa prav zanimiva informacija tole o praznih straneh, nisem še videla nepopisane knjige. Ni, resda , po mojem okusu. Vsaj ne za celotno knjigo gledano. Vseeno pa petico avtorju za domiselnost. :)