Sediva ob Ljubljanici in srkava vino
nalito v visoka, lična kozarca.
Nežno stiskaš mojo levico.
Utrujena glava išče svojo pravico
na tvoji, vedno voljni rami,
s pogledom ošinem otroško kolico,
ki jo ata poriva ob mladi mami.
Rada poslušam tvoje iskrive,
vedno lepo zveneče besede,
komaj včasih do konca počakam,
da mi vsaka v dušo sede.
Všeč mi je moja lepa Ljubljana,
ko bi še kdaj tu s teboj sedela.
Pila rose iz obrušenih korazcev
in te do konca ob sebi imela.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: LiliOg
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!