Sediva ob Ljubljanici in srkava vino

nalito v visoka, lična kozarca.

Nežno stiskaš mojo levico.

Utrujena glava išče svojo pravico

na tvoji, vedno voljni rami,

s pogledom ošinem otroško kolico,

ki jo ata poriva ob mladi mami.

Rada poslušam tvoje iskrive,

vedno lepo zveneče besede,

komaj včasih do konca počakam,

da mi vsaka v dušo sede.

Všeč mi je moja lepa Ljubljana,

ko bi še kdaj tu s teboj sedela.

Pila rose iz obrušenih korazcev

in te do konca ob sebi imela.

LiliOg