Osluškivanje crnog sata
I sad čujem:
Od sebe pusti svoje mrtve.
To drobi ista tuga,
sanja mene moja smrt;
lep je, lep je,
ima karmin na očima,
kukuticu pod jezikom,
on se smeši sa jastuka:
zvonki okov, bela mrena,
crni sat.
Iz rukopisa
Slutnja in udomačevanje smrti, ki je vse bližje (ne glede na čas do nje ...), čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vladimir Vuković
- 21. 06. 2020 ob 10:36
- Prebrano 495 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 84.37