Osluškivanje crnog sata
I sad čujem:
Od sebe pusti svoje mrtve.
To drobi ista tuga,
sanja mene moja smrt;
lep je, lep je,
ima karmin na očima,
kukuticu pod jezikom,
on se smeši sa jastuka:
zvonki okov, bela mrena,
crni sat.
Iz rukopisa
Slutnja in udomačevanje smrti, ki je vse bližje (ne glede na čas do nje ...), čestitke,
lp, Ana
Hvala od srca, Ana. Lp :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Vladimir Vuković
- 21. 06. 2020 ob 10:36
- Prebrano 400 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 84.37
- Število ocen: 4