Večer je.
Spet eden.
Kot da leže dan v pokoj. Pod gomilo črnega neba, na rodno zemljo. Da se rojeva.
Noč.
Sem to jaz? Ki dnevu ugašam luč? Ker te ni.
Naj ...
A ko bo, bo legla k nama, mila. Da jo razdrobiva v svetlobo. Zvezd.
Večer, kot prispodoba odhajanja ... lirično in ganljivo, čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: flo
- 21. 06. 2020 ob 08:39
- Prebrano 803 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 202
- Število ocen: 10