
Prišel si kot včasih kresnice,
ki noč jih odnaša tja v dalje.
Obstal si nekje med tišino,
iskal in izgubljal razdalje.
Še kdaj se zasidraš v odsevih,
kot mol se zabubiš v naglasu.
Še kdaj se utrneš čez sanje,
ki spijo razsute po času.
Pa vendar si v sebi le tujec,
bežiš in loviš se v imenu.
Kakšen minevaš v nokturno?
Kdo si, ko manjkaš v refrenu?
Odšel si kot grejo poletja -
s prisego, da nočeš oditi.
Zdaj si že davno jesen in
boliš, ko se nočeš vrniti.
O, kako lepo, sveže in tekoče in občuteno!
Morda bi se narečno zaznamovane besede izognila z menjavo vrstnega reda besed v prvem verzu druge kitice
Prišel si kot včasih kresnice,
ki noč jih odnaša v dalje.
Obstal si nekje med tišino,
iskal in izgubljal razdalje.
Še kdaj zagozdiš se v odsevih,
živiš kakor mol v naglasu.
Še kdaj se utrneš čez sanje,
ki spijo razsute po času.
Pa vendar si v sebi le tujec,
bežiš in loviš se v imenu.
Kakšen blediš v nokturno?
Kdo si, ko manjkaš v refrenu?
Odšel si kot grejo poletja -
s prisego, da nočeš oditi.
Zdaj si že davno jesen in
boliš, ko se nočeš vrniti.
Malo moti tudi to, da predloga v ne obravnavaš enotno, včasih ga imaš za samostojen zlog ( u), včasih ne ... Kar sicer pri tako kvalitetni pesmi ni nič tragičnega, lahko pustimo, a bi se dalo izpeljati bolje.
?
O, kako lepo, sveže in tekoče in občuteno!
Morda bi se narečno zaznamovane besede izognila z menjavo vrstnega reda besed v prvem verzu druge kitice
Prišel si kot včasih kresnice,
ki noč jih odnaša v dalje.
Obstal si nekje med tišino,
iskal in izgubljal razdalje.
Še kdaj zagozdiš se v odsevih,
živiš kakor mol v naglasu.
Še kdaj se utrneš čez sanje,
ki spijo razsute po času.
Pa vendar si v sebi le tujec,
bežiš in loviš se v imenu.
Kakšen blediš v nokturno?
Kdo si, ko manjkaš v refrenu?
Odšel si kot grejo poletja -
s prisego, da nočeš oditi.
Zdaj si že davno jesen in
boliš, ko se nočeš vrniti.
Malo moti tudi to, da predloga v ne obravnavaš enotno, včasih ga imaš za samostojen zlog ( u), včasih ne ... Kar sicer pri tako kvalitetni pesmi ni nič tragičnega, lahko pustimo, a bi se dalo izpeljati tako, da v ne bi bil samostijen zlog in bi se lepo bral povezan v zlog, ki mu sledi in na katerega se veže ...
?
Pozdrav,
najlepša hvala za komentar.
Mogoče bi lahko lahko drugo vrstico prve kitice preoblikovala v
“ki noč jih odnaša tja v dalje”
Drugi verz druge kitice bi se dalo preoblikovati v
“kot mol se zabubiš v naglasu” oziroma izbrati kak drug trizložni glagol namesto zabubiš
Tretji verz tretje kitice pa bi lahko zvenel tako
“Kakšen izginjaš v nokturno?” morda spet s kakšno boljšo glagolsko alternativo.
Prvi verz druge kitice pa bi pustila kot je ali pa morda glagol zamenjala s kakšnim drugim, izključno zato, ker se mi zdi, da zamenjan besedni red na tistem mestu nekoliko razbije ritem.
odlične ideje! :)
Tako, spremenjeno. Zdaj bi moralo biti boljše.
Na tole pesem lahko rečem samo - bravo!
Lp, lidija
Težko najdem besede, ki bi opisale, kako se me je dotaknila...
Čudovita. :)
Lep pozdrav
Radostim se v spoznanju, da mi je bila dana možnost odkriti to tvojo prekrasno, lirično poezijo. Moj globok poklon in seveda iskrene čestitke, Poetesa haven!
Z lepimi pozdravi,
Sašo
Komentiranje je zaprto!


Napisal/a: haven
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!