Iz želvje perspektive
Ko zjutraj še nisem vedela,
kaj je zgoraj in kaj spodaj,
sem se z žogo v rokah spraševala,
kako morejo na južnem polu
stati z glavo navzdol.
Žoga ni znala odgovoriti.
Nekega popoldneva
se sprehajam po svetu
skoraj brez vprašanj.
Če bi bili oblaki nad drevjem,
bi bila želva nad oblaki.
Želva se ne opredeljuje.
Ni tista želva, ki bi nosila
mater Zemljo na svojem hrbtu.
Poslano:
20. 05. 2020 ob 21:17
Spremenjeno:
28. 09. 2021 ob 21:46
To je fotoverz, beri skupaj s pogledom na fotografijo:
1
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mirjam Dular
- 20. 05. 2020 ob 21:16
- Prebrano 439 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 39.4
- Število ocen: 1