Iz želvje perspektive

Ko zjutraj še nisem vedela,

kaj je zgoraj in kaj spodaj,

sem se z žogo v rokah spraševala,

kako morejo na južnem polu

stati z glavo navzdol.

          Žoga ni znala odgovoriti.

Nekega popoldneva

se sprehajam po svetu

skoraj brez vprašanj.

Če bi bili oblaki nad drevjem,

bi bila želva nad oblaki.

          Želva se ne opredeljuje.

Ni tista želva, ki bi nosila

mater Zemljo na svojem hrbtu.

Mirjam Dular

Mirjam Dular

Poslano:
20. 05. 2020 ob 21:17
Spremenjeno:
20. 05. 2020 ob 21:31

To je fotoverz, beri skupaj s pogledom na fotografijo:

Zastavica

Mirjam Dular

Poslano:
20. 05. 2020 ob 21:23

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Mirjam Dular
Napisal/a: Mirjam Dular

Pesmi

  • 20. 05. 2020 ob 21:16
  • Prebrano 64 krat

Uredniško pregledano.

Zastavica