Skočili smo v pomlad, že danes – in drage pesnice in pesniki, naj vas spomnim: jutri ves dan sijemo na virtualnem odru!

Za ključ do vrat 13. Pesem si pomladi naj nam služi prva pesem, ki je bila objavljena na portalu, objavil jo je naš skrbnik Gregor Grašak:

Lučka

Praznovanje je torej lahko tudi obujanje spominov … in ko sva si zadnjič izmenjala nekaj pesniških e-mailov z Mezopotamskym, me je spomnil na neskončno pesem, ki je nekoč delovala na portalu.

V Delavnicah na forumu sem odprla Prepletenko in če želite soustvarjati našo tokratno skupno pesem, se lahko tudi tam  pridružite. Najdete jo na tej povezavi: https://www.pesem.si/a/objava/prikaz/145975/prepletanka_21_marec_2020

Vse najboljše!

Vse najboljše PESEM-SI  za 13. rojstni dan

Priloga k voščilnici

PRELOMI SE POGLABLJAJO

 

umorjen čas

in tesnoba

s črnimi krokarji

sedijo

nad tvojo glavo

 

stoletja prebujene krvi

se penijo

in utapljajo

v ekspertizah zgodovinarjev

hudourniki dvomov pa

hrumijo

 

besni in močni

iz brzic vlečejo strah

na oči polagajo meglo in mah

na rane in stok

pa zdravilno mažo

materinih rok

 

brezglavi orel šteje leta

ki jih je veter vtisnil v

tkanje zastave

iz kapilar pričakovanj

izsesava

svetlobo upanja

 

s kremplji domoljubja

usodo prednikov

v planote genomov

bodočim varuhom domovine

vkopava

 

hudourja iluzij

po hudournikih preteklosti

poglabljajo in razširjajo

prelome

med borovjem in brezami

med tukaj in zdaj

Stroj

stroj renči nad sivim mestom
v prazne sobe leze mrak
burja brije avtocesto
v barje je iztiril vlak

iz globokih greznic blato
maže črni, gosti zrak
mlad grobar vihti lopato
pod prstjo leži bedak

vrana dere se na strehi
prva dama se reži
cerkev so razgnali grehi
partijo so zgrizli psi

iz vsemirja se za žico
zbira vojska mrtvih duš
mati berejo novico
oča pa je šel pod tuš

iz cevi ga suhi curek
kakor rožo opraši
po odtoku pleza ščurek
v zlato gnojnico beži

a za njim gre Varikina
cenjena pijača rib
in resnica troedina
osvoji najvišji hrib

z njega so odplapolale
vse zastavice sveta
množice so oddivjale

PTICE

Kako je nekdo pesem,

so spraševali.

In molčali,

zaprtih ust srca.

Zaloputnili so trinajsta vrata vetra,

trinajsto galaksijo

v neizmerljivi Neskončnosti

jezika svetlobe.

Na stene molka,

v sive grafite preloma zime,

so se naenkrat vrnile ptice.

Od vsepovsod nabrano pomlad

so poklonile tišini.

Pesem (.) si

so zapele.

Vse najboljše, naj zapojemo v praznik tišine, da spregovori dih poezije.

Hvala vam, da je ta portal, ta sveti prostor,  lahko prostor lepote.

Objem, od daleč. Zdrav in upajoč. 

:) Majda

VDIH BLIŽINE

 

Dihaj z jogijsko spretnostjo mačke

da ne izgubiš smisla kroga

v katerega so vpleteni vsi meridiani

našega obstoja in srečanja

 

Hlastaj za zrakom ljubezni

ki izpolnjuje poletne želje

in prostore belih labodov

na planini čarobnega življenja

 

Ne lovi se za rime

ki vodijo v nirvano

ker smo svojo pokoro

že oddelali v prejšnjem življenju

 

Samo stopaj za nilskimi konji

vplačaj vesoljsko srečko

zanihaj s svojimi boki

in se predaj trenutku.

P.S. Lep praznik drage pesnice in pesniki. 

Kako lepo se je zbudit v rjuhi iz pesmi in z njo zavit hodit cel dan in celo noč (to mi prišepetuje Pesem si) ...

Jur, Matjaž, Majda, Miro - hvala za pesmi, voščila in svetlobo!

seveda so zelene

Li, naj se vračajo zelene in zrnaste!

Še en spomin na predpremiero: https://www.pesem.si/a/objava/prikaz/2/predpremiera

Še skok na Prepeletenko, ki je do te minutke videti takšna:

Posij, pesem, v pomladni dan.                     (Ana)

Predolgo si skrita čakala.

Ti zima ni dihati dala?                                    (Lidija)

Zato si ji rekla: ne, hvala?

Prav kmalu bo čisto drugače ...                        (Sara)

iz popkov sreče, žalosti, strahu, želja

se razcvetiš po polju dneva,                             (Irena, pi)

objem poiščeš iz teme odmeva,

predramiš misel kakor veter trepetliko             (Jošt .Š)

...

Če imate idejo za nadaljevanje, se pridružite še vi.

Srećan rođendan portalu i još puno, puno pesama i godina stvaranja i druženja!

Šaljem veliki zagrljaj (...) iz Beograda i prilog/buketić-pesmu :)

FEBRUARSKI VIBRATO

<!--[if !supportLists]-->1    VISIBABA

modra zrenja

noći: zimljiva tajna

 

proleća. od pribranosti kamena

čaška klima, vrludanja

 

tkiva. nehajna

vriska beluputih bića

 

LJUBIČICA

kresnice,  zvezde lilave:

trpkost nesanice

 

(jurodive podvižnice)

 

dive bez glasa. zgrušanost

kamenog rukopisa

 

JAGORČEVINA

proleće, trave:

tuga livada

za bespolnim snegom

 

onda sunce,

krišom rasu žute

kraste, vrišteće

protuberance

Jagoda

Draga Jagoda, hvala za čudovit šopek in naj bo ta dan svetovno pesniški tudi zate!

SRCE V USTIH

Koliko src naj si položim v usta,

da bi izpovedala vse ljubezni, ki jih čutim?
Koliko ljubezni se odloži na smetiščih, preden neznosna bolečina prebode prsi?

Koliko poti naj povabim k sebi,
da se očistijo železnih ograj in rezil?
Koliko korakov blodi med gomilami,
kjer jih hladna Morana poljublja na usta?

Sem učitelj, v torek sem s svojimi dijaki izpeljal video konferenco, bilo je super, super, super. Brez posebnih navodil, vsem je uspelo. Preprosto in učinkovito. Eni z namiznega računalnika, drugi s telefona... Vabim vas torej nocoj ob 20:00, pesniška elita, pridružite se mi na poskusni video konferenci spodnji povezavi:

Gregor Markič is inviting you to a scheduled Zoom meeting.

Topic: Svetovni dan poezije

Time: Mar 21, 2020 20:00 

https://us04web.zoom.us/j/2331487338

Meeting ID: 233 148 7338

Še skok na Prepeletenko, ki je do te minutke videti takšna:

Posij, pesem, v pomladni dan.                     (Ana)

Predolgo si skrita čakala.

Ti zima ni dihati dala?                                    (Lidija)

Zato si ji rekla: ne, hvala?

Prav kmalu bo čisto drugače ...                        (Sara)

iz popkov sreče, žalosti, strahu, želja

se razcvetiš po polju dneva,                             (Irena, pi)

objem poiščeš iz teme odmeva,

predramiš misel kakor veter trepetliko             (Jošt .Š)

v spomin prikličeš barvno sliko

v odtenkih zarje zlato rdeče,                             (koni)                      

Koni, najboljše, če verze nadaljevanja pesmi objavljate kar na strani s Prepletenko, da jo bomo imeli tam na koncu dneva v enem kosu, velja?

Hvala, ker sodeluješ in si z nami,

Ana

Gregor, mogoče nam pa uspe, upam da ni preveč tehnično zapleteno ;)

Od naše do sosednje fare ...

Hvala, Ana,

verzi, namenjeni Prepletenki, so že na njeni strani.

Lep praznični dan želim,

koni

trdo jedro sadeža

podobnega popru

še nedotaknjeno a slano

pronica v apnenčasto snov zoba

in daje občutek doslednega zapeljevanja

kot če bi pri sebi imel knjigo

 SPOZNANJE

 

Spoznanje, da lepo je vzkliti,

potihoma se razodeva

v vsej svoji ustvarjalni biti.

Njegovo bistvo plemenito

je znalo v pesmi se odkriti,

življenja pot pa vso zavito

prikazati kot verz pripeva,

ki stalno se ponavlja skrito.

Pomalem v zrelost dozoreva.

 

Pomalem v zrelost dozoreva.

Spoznanj ne kaže odvrniti

od pesmi, ki tako sameva,

da načečkana, obledela

bila odvečna bi zadeva.

Nikoli ne bila bi cela.

Ne zmogla sama bi več vzkliti,

saj še ljubezen zapoznela

odrašča v zvezi čudoviti.

 

Odrašča v zvezi čudoviti.

Počne vse male vragolije,

ohranja pravi čar med miti.

Vsa leta mlada, do pokoja

ne bi želela izpustiti

ničesar, kar je draž obstoja,

nastanka lepe melodije.

Četudi včasih samosvoja,

za njim je sreča dar, ki sije.

 

Za njim je sreča dar, ki sije,

verjame dlani znameniti,

da brez te zvočne harmonije

se dobre brazde ne zaorje,

ker pregloboko se zarije,

ostane v glavi srboriti.

Razširila bi si obzorje,

navdih tam snuje dvojne niti.

 

Navdih tam snuje dvojne niti.

Zapreden je med čarovnije,

začuden, ker ne more skriti

brezkončnega pomilovanja

ob spodleteli, siloviti,

odmrli misli sredi panja.

Je to zametek ironije,

je le prisluh, ki zvok oznanja?

Abotna misel pa kar rije.

 

Abotna misel pa kar rije.

Neznanju pušča, da premleva

vsa pota bedne domišljije,

kjer sreča sprte veličine,

jetnike stare razprtije.

Še tam, kjer mir je, vse izrine,

da samovšečnost se pregreva

in dokler vanjo svit ne šine,

ničesar noče, ne odmeva.

 

Ničesar noče, ne odmeva.

Le v sobi stare domačije

kraljuje luč, svetloba dneva

in vse oči se tja zazrejo

brez hitre jeze in brez gneva.

Naj dušo trpko sape strejo?

Toplina smisel spet ovije,

razgrne mehko, voljno prejo.

Je res, da pesem sebe vpije?

                                                                                   

Je res, da pesem sebe vpije,

ko rine v verze, jih prešteva,

glas tihi znova z ritmom zlije?

Besedam čutnost prerokuje,

ko srkajo sok poezije?

Nespamet znova pametuje.

Še tam, kjer pesnika opeva

pretanjen glas, ki razsvetljuje,

enigma skriva smisel speva.

 

Enigma skriva smisel speva.

  Je res, da pesem sebe vpije?

    Ničesar noče, ne odmeva.

      Abotna misel pa kar rije.

        Navdih tam snuje dvojne niti.

           Za njim je sreča dar, ki sije.

             Odrašča v zvezi čudoviti.

                Pomalem v zrelost dozoreva

                   Spoznanje, da lepo je vzkliti.

 

 

Naj za vedno velja: SIJ, PESEM!

Vse najboljše, pesem.si in hvala, ker si.

Breda Konjar - koni

https://m.youtube.com/watch?v=v1mB1flkcw4

BOJEVNI CA MIRU

Staro seme klije
v poplavi norosti
popitega urina
moči
rdečih mušnic
jeze sveta ne zmore več poteptati konj
z osmimi kopiti
v spremstvu krokarjev
ne sam Bog
človek
boš uplenil sebe
ob pogledu na duha preoblečenega
v divjo žival
ptice roparice prenehajte kleti
ko na nebu
se prikaže
ona
bojevnica miru
ogrnjena ljubeče
v beli oblak

Tanja Ocelić

Zdravje in mirno kri vsem skupaj!!! ...poz pozzz