Pozdravljeni,
bi se šli našo skupno pesem?
Pesem se začne (kot običajno) s prvim verzom, naslednji doda najprej en verz, ki se rima nanj (bodimo pozorni na dobre rime, ne rimajmo naslonskih besed (se, je, bo, zelo, tako itd.) - no, saj to že veste ;), nato še en verz, ki se ne rima na prejšnja dva, a pesem pomensko nadaljuje.
Primer:
Potok izvira visoko v gorah. (prvi)
Ko hodim po poti, me ni strah. (drugi)
Pogledam na kompas in zemljevid.
Za mojim hrbtom se dela svit. (tretji)
Temni oblaki skrijejo gozd,
in tako naprej.
Da pa se ne bomo ves čas vračali, še eno pravilo: vsak, ki nadaljuje pesem, naj do takrat zapisano pesem najprej skopira v komentar in šele potem nadaljuje z dvema svojima verzoma. Poleg verzov naj v oklepaju zapiše tudi svoje ime.
Prepletenka, te že pišemo ...
Posij, pesem, v pomladni dan. (Ana)
urednica
Poslano:
20. 03. 2020 ob 21:11
Spremenjeno:
21. 03. 2020 ob 14:43
urednica
Poslano:
20. 03. 2020 ob 21:43
Spremenjeno:
21. 03. 2020 ob 14:44
Poslano:
21. 03. 2020 ob 07:35
Spremenjeno:
21. 03. 2020 ob 14:44
urednik
Poslano:
21. 03. 2020 ob 09:16
Spremenjeno:
21. 03. 2020 ob 09:17
Posij,
pesem, v pomladni
dan.
(Ana)
Predolgo
si skrita čakala.
Ti zima
ni dihati dala? (Lidija)
Zato si
ji rekla: ne, hvala?
Prav
kmalu bo čisto drugače
...
(Sara)
iz
popkov sreče, žalosti, strahu, želja
se razcvetiš po polju dneva, (Irena, pi)
objem poiščeš iz
teme odmeva,
predramiš misel
kakor veter trepetliko (Jošt
.Š)
Posij, pesem, v pomladni dan. (Ana)
Predolgo si skrita čakala.
Ti zima ni dihati dala? (Lidija)
Zato si ji rekla: ne, hvala?
Prav kmalu bo čisto drugače ... (Sara)
iz popkov sreče, žalosti, strahu, želja
se razcvetiš po polju dneva, (Irena, pi)
objem poiščeš iz teme odmeva,
predramiš misel kakor veter trepetliko (Jošt .Š)
v spomin prikličeš barvno sliko
v odtenkih zarje zlato rdeče, (koni)
Poslano:
21. 03. 2020 ob 11:55
Spremenjeno:
21. 03. 2020 ob 18:02
Posij, pesem, v pomladni dan. (Ana)
Predolgo si skrita čakala.
Ti zima ni dihati dala? (Lidija)
Zato si ji rekla: ne, hvala?
Prav kmalu bo čisto drugače ... (Sara)
iz popkov sreče, žalosti, strahu, želja
se razcvetiš po polju dneva, (Irena, pi)
objem poiščeš iz teme odmeva,
predramiš misel kakor veter trepetliko (Jošt .Š)
v spomin prikličeš barvno sliko
v odtenkih zarje zlato rdeče, (koni)
na usta prikličeš nasmeh boječe,
tedaj kot sonce upanje posveti vate (MalaMia)
Poslano:
21. 03. 2020 ob 13:45
Spremenjeno:
21. 03. 2020 ob 18:03
Posij, pesem, v pomladni dan. (Ana)
Predolgo si skrita čakala.
Ti zima ni dihati dala? (Lidija)
Zato si ji rekla: ne, hvala?
Prav kmalu bo čisto drugače ... (Sara)
iz popkov sreče, žalosti, strahu, želja
se razcvetiš po polju dneva, (Irena, pi)
objem poiščeš iz teme odmeva,
predramiš misel kakor veter trepetliko (Jošt .Š)
v spomin prikličeš barvno sliko
v odtenkih zarje zlato rdeče, (koni)
na usta prikličeš nasmeh boječe,
tedaj kot sonce upanje posveti vate (MalaMia)
posij, pesem, v pomladni dan,
z jezikom si podpri nebo,
v poljub mi razkleni besedo (breza)
Poslano:
21. 03. 2020 ob 14:45
Spremenjeno:
21. 03. 2020 ob 18:03
Posij, pesem, v pomladni dan. (Ana)
Predolgo si skrita čakala.
Ti zima ni dihati dala? (Lidija)
Zato si ji rekla: ne, hvala?
Prav kmalu bo čisto drugače ... (Sara)
iz popkov sreče, žalosti, strahu, želja
se razcvetiš po polju dneva, (Irena, pi)
objem poiščeš iz teme odmeva,
predramiš misel kakor veter trepetliko (Jošt .Š)
v spomin prikličeš barvno sliko
v odtenkih zarje zlato rdeče, (koni)
na usta prikličeš nasmeh boječe,
tedaj kot sonce upanje posveti vate (MalaMia)
posij, pesem, v pomladni dan,
z jezikom si podpri nebo,
urednica
Poslano:
21. 03. 2020 ob 15:11
Spremenjeno:
21. 03. 2020 ob 18:03
Posij, pesem, v pomladni dan. (Ana)
Predolgo si skrita čakala.
Ti zima ni dihati dala? (Lidija)
Zato si ji rekla: ne, hvala?
Prav kmalu bo čisto drugače ... (Sara)
iz popkov sreče, žalosti, strahu, želja
se razcvetiš po polju dneva, (Irena, pi)
objem poiščeš iz teme odmeva,
predramiš misel kakor veter trepetliko (Jošt .Š)
v spomin prikličeš barvno sliko
v odtenkih zarje zlato rdeče, (koni)
na usta prikličeš nasmeh boječe,
tedaj kot sonce upanje posveti vate (MalaMia)
posij, pesem, v pomladni dan,
z jezikom si podpri nebo,
*
In ne pozabi na prelet
zamolkle, mrke ptice lidija
Poslano:
21. 03. 2020 ob 15:42
Spremenjeno:
21. 03. 2020 ob 18:03
Posij, pesem, v pomladni dan. (Ana)
Predolgo si skrita čakala.
Ti zima ni dihati dala? (Lidija)
Zato si ji rekla: ne, hvala?
Prav kmalu bo čisto drugače ... (Sara)
iz popkov sreče, žalosti, strahu, želja
se razcvetiš po polju dneva, (Irena, pi)
objem poiščeš iz teme odmeva,
predramiš misel kakor veter trepetliko (Jošt .Š)
v spomin prikličeš barvno sliko
v odtenkih zarje zlato rdeče, (koni)
na usta prikličeš nasmeh boječe,
tedaj kot sonce upanje posveti vate (MalaMia)
posij, pesem, v pomladni dan,
z jezikom si podpri nebo,
*
In ne pozabi na prelet
zamolkle, mrke ptice lidija
*
in na svet ujet med žice.
A zdaj si mlada, radoživa marija
. morda še malo sramežljiva
urednica
Poslano:
21. 03. 2020 ob 15:58
Spremenjeno:
21. 03. 2020 ob 18:04
Ida, si mislila dodati nov verz?
Torej tako je zdaj:
Posij, pesem, v pomladni dan. (Ana)
Predolgo si skrita čakala.
Ti zima ni dihati dala? (Lidija)
Zato si ji rekla: ne, hvala?
Prav kmalu bo čisto drugače ... (Sara)
iz popkov sreče, žalosti, strahu, želja
se razcvetiš po polju dneva, (Irena, pi)
objem poiščeš iz teme odmeva,
predramiš misel kakor veter trepetliko, (Jošt .Š)
v spomin prikličeš barvno sliko
v odtenkih zarje zlato rdeče, (koni)
na usta prikličeš nasmeh boječe,
tedaj kot sonce upanje posveti vate (MalaMia)
posij, pesem, v pomladni dan,
z jezikom si podpri nebo,
In ne pozabi na prelet
zamolkle, mrke ptice (Lidija)
in na svet ujet med žice.
A zdaj si mlada, radoživa, (Marija)
morda še malo sramežljiva (Ida)
Ne, nič nisem mislila, kar zapisalo se mi je :) Lp , čestitke ob rojstnem dnevu in srečno! <3 (če ni v redu, lahko spustiš)
in ne pozabi na prelet
zamolkle, mrke ptice (Lidija)
in na svet ujet med žice.
A zdaj si mlada, radoživa, (Marija)
urednica
Poslano:
21. 03. 2020 ob 17:56
Spremenjeno:
21. 03. 2020 ob 18:12
Seveda je v redu - le celo pesem moramo skopirat naprej (bom še malo povečala, da se bolje vidi ;)
Posij, pesem, v pomladni dan. (Ana)
Predolgo si skrita čakala.
Ti zima ni dihati dala? (Lidija)
Zato si ji rekla: ne, hvala?
Prav kmalu bo čisto drugače ... (Sara)
iz popkov sreče, žalosti, strahu, želja
se razcvetiš po polju dneva, (Irena, pi)
objem poiščeš iz teme odmeva,
predramiš misel kakor veter trepetliko, (Jošt .Š)
v spomin prikličeš barvno sliko
v odtenkih zarje zlato rdeče, (koni)
na usta prikličeš nasmeh boječe,
tedaj kot sonce upanje posveti vate. (MalaMia)
Posij, pesem, v pomladni dan,
z jezikom si podpri nebo,
In ne pozabi na prelet
zamolkle, mrke ptice (Lidija)
in na svet ujet med žice.
A zdaj si mlada, radoživa, (Marija)
Posij, pesem, v pomladni dan. (Ana)
Predolgo si skrita čakala.
Ti zima ni dihati dala? (Lidija)
Zato si ji rekla: ne, hvala?
Prav kmalu bo čisto drugače ... (Sara)
iz popkov sreče, žalosti, strahu, želja,
se razcvetiš po polju dneva, (Irena, pi)
objem poiščeš iz teme odmeva,
predramiš misel kakor veter trepetliko, (Jošt .Š)
v spomin prikličeš barvno sliko
v odtenkih zarje zlato rdeče, (koni)
na usta prikličeš nasmeh boječe,
tedaj kot sonce upanje posveti vate. (MalaMia)
Posij, pesem, v pomladni dan,
z jezikom si podpri nebo,
v poljub mi razkleni besedo. (breza)
a v stavek skleni moj kredo
v nove svetle svite in neki novi svet. (JUR)
In ne pozabi na prelet
zamolkle, mrke ptice (Lidija)
in na svet ujet med žice.
A zdaj si mlada, radoživa, (Marija)
morda še malo sramežljiva.
Ne boj se, prihaja tvoj poet. (Ida)
Znova te vdihne iz megle, ki skriva
med koprenami zoreče misli (Irena, pi)
Posij, pesem, v pomladni dan. (Ana)
Predolgo si skrita čakala.
Ti zima ni dihati dala? (Lidija)
Zato si ji rekla: ne, hvala?
Prav kmalu bo čisto drugače ... (Sara)
iz popkov sreče, žalosti, strahu, želja,
se razcvetiš po polju dneva, (Irena, pi)
objem poiščeš iz teme odmeva,
predramiš misel kakor veter trepetliko, (Jošt .Š)
v spomin prikličeš barvno sliko
v odtenkih zarje zlato rdeče, (koni)
na usta prikličeš nasmeh boječe,
tedaj kot sonce upanje posveti vate. (MalaMia)
Posij, pesem, v pomladni dan,
z jezikom si podpri nebo,
v poljub mi razkleni besedo. (breza)
a v stavek skleni moj kredo
v nove svetle svite in neki novi svet. (JUR)
In ne pozabi na prelet
zamolkle, mrke ptice (Lidija)
in na svet ujet med žice.
A zdaj si mlada, radoživa, (Marija)
morda še malo sramežljiva.
Ne boj se, prihaja tvoj poet. (Ida)
Znova te vdihne iz megle, ki skriva
med koprenami zoreče misli (Irena, pi)
in ležem vate kot v svisli,
drugega nisem kot drget. (Katarina J.)
nato razpnem se v risu enakonočja
med vse hribe in pobočja
urednica
Poslano:
21. 03. 2020 ob 20:40
Spremenjeno:
21. 03. 2020 ob 20:43
Levček, prekopirati moraš vse od prej, šele potem dodati svoja nova verza, no bom zdaj jaz, da se bo bralo v enem kosu:
Posij, pesem, v pomladni dan. (Ana)
Predolgo si skrita čakala.
Ti zima ni dihati dala? (Lidija)
Zato si ji rekla: ne, hvala?
Prav kmalu bo čisto drugače ... (Sara)
iz popkov sreče, žalosti, strahu, želja,
se razcvetiš po polju dneva, (Irena, pi)
objem poiščeš iz teme odmeva,
predramiš misel kakor veter trepetliko, (Jošt .Š)
v spomin prikličeš barvno sliko
v odtenkih zarje zlato rdeče, (koni)
na usta prikličeš nasmeh boječe,
tedaj kot sonce upanje posveti vate. (MalaMia)
Posij, pesem, v pomladni dan,
z jezikom si podpri nebo,
v poljub mi razkleni besedo, (breza)
a v stavek skleni moj kredo
v nove svetle svite in neki novi svet. (JUR)
In ne pozabi na prelet
zamolkle, mrke ptice (Lidija)
in na svet, ujet med žice.
A zdaj si mlada, radoživa, (Marija)
morda še malo sramežljiva.
Ne boj se, prihaja tvoj poet. (Ida)
Znova te vdihne iz megle, ki skriva
med koprenami zoreče misli (Irena, pi)
in ležem vate kot v svisli,
drugega nisem kot drget. (Katarina J.)
Nato razpnem se v risu enakonočja
med vse hribe in pobočja. (Levcek)
Poslano:
21. 03. 2020 ob 20:59
Spremenjeno:
21. 03. 2020 ob 21:00
Posij, pesem, v pomladni dan. (Ana)
Predolgo si skrita čakala.
Ti zima ni dihati dala? (Lidija)
Zato si ji rekla: ne, hvala?
Prav kmalu bo čisto drugače ... (Sara)
iz popkov sreče, žalosti, strahu, želja,
se razcvetiš po polju dneva, (Irena, pi)
objem poiščeš iz teme odmeva,
predramiš misel kakor veter trepetliko, (Jošt .Š)
v spomin prikličeš barvno sliko
v odtenkih zarje zlato rdeče, (koni)
na usta prikličeš nasmeh boječe,
tedaj kot sonce upanje posveti vate. (MalaMia)
Posij, pesem, v pomladni dan,
z jezikom si podpri nebo,
v poljub mi razkleni besedo, (breza)
a v stavek skleni moj kredo
v nove svetle svite in neki novi svet. (JUR)
In ne pozabi na prelet
zamolkle, mrke ptice (Lidija)
in na svet, ujet med žice.
A zdaj si mlada, radoživa, (Marija)
morda še malo sramežljiva.
Ne boj se, prihaja tvoj poet. (Ida)
Znova te vdihne iz megle, ki skriva
med koprenami zoreče misli (Irena, pi)
in ležem vate kot v svisli,
drugega nisem kot drget. (Katarina J.)
Nato razpnem se v risu enakonočja
Kakor reka iz sotočja
z vami tečem proti morju (JUR)
Komentiranje je zaprto!