Forum
- Datum objave:
20. 03. 2020 ob 19:55 - Spremljaj
- Število komentarjev: 26
- Piše: Ana Porenta (urednica)
- Ostale teme tega avtorja
- Prebrano 4408 krat
PREPLETENKA, 21. marec 2020
Pozdravljeni,
bi se šli našo skupno pesem?
Pesem se začne (kot običajno) s prvim verzom, naslednji doda najprej en verz, ki se rima nanj (bodimo pozorni na dobre rime, ne rimajmo naslonskih besed (se, je, bo, zelo, tako itd.) - no, saj to že veste ;), nato še en verz, ki se ne rima na prejšnja dva, a pesem pomensko nadaljuje.
Primer:
Potok izvira visoko v gorah. (prvi)
Ko hodim po poti, me ni strah. (drugi)
Pogledam na kompas in zemljevid.
Za mojim hrbtom se dela svit. (tretji)
Temni oblaki skrijejo gozd,
in tako naprej.
Da pa se ne bomo ves čas vračali, še eno pravilo: vsak, ki nadaljuje pesem, naj do takrat zapisano pesem najprej skopira v komentar in šele potem nadaljuje z dvema svojima verzoma. Poleg verzov naj v oklepaju zapiše tudi svoje ime.
Prepletenka, te že pišemo ...
Posij, pesem, v pomladni dan. (Ana)
Posij,
pesem, v pomladni
dan.
(Ana)
Predolgo
si skrita čakala.
Ti zima
ni dihati dala? (Lidija)
Zato si
ji rekla: ne, hvala?
Prav
kmalu bo čisto drugače
...
(Sara)
iz
popkov sreče, žalosti, strahu, želja
se razcvetiš po polju dneva, (Irena, pi)
objem poiščeš iz
teme odmeva,
predramiš misel
kakor veter trepetliko (Jošt
.Š)
Posij, pesem, v pomladni dan. (Ana)
Predolgo si skrita čakala.
Ti zima ni dihati dala? (Lidija)
Zato si ji rekla: ne, hvala?
Prav kmalu bo čisto drugače ... (Sara)
iz popkov sreče, žalosti, strahu, želja
se razcvetiš po polju dneva, (Irena, pi)
objem poiščeš iz teme odmeva,
predramiš misel kakor veter trepetliko (Jošt .Š)
v spomin prikličeš barvno sliko
v odtenkih zarje zlato rdeče, (koni)
Posij, pesem, v pomladni dan. (Ana)
Predolgo si skrita čakala.
Ti zima ni dihati dala? (Lidija)
Zato si ji rekla: ne, hvala?
Prav kmalu bo čisto drugače ... (Sara)
iz popkov sreče, žalosti, strahu, želja
se razcvetiš po polju dneva, (Irena, pi)
objem poiščeš iz teme odmeva,
predramiš misel kakor veter trepetliko (Jošt .Š)
v spomin prikličeš barvno sliko
v odtenkih zarje zlato rdeče, (koni)
na usta prikličeš nasmeh boječe,
tedaj kot sonce upanje posveti vate (MalaMia)
Posij, pesem, v pomladni dan. (Ana)
Predolgo si skrita čakala.
Ti zima ni dihati dala? (Lidija)
Zato si ji rekla: ne, hvala?
Prav kmalu bo čisto drugače ... (Sara)
iz popkov sreče, žalosti, strahu, želja
se razcvetiš po polju dneva, (Irena, pi)
objem poiščeš iz teme odmeva,
predramiš misel kakor veter trepetliko (Jošt .Š)
v spomin prikličeš barvno sliko
v odtenkih zarje zlato rdeče, (koni)
na usta prikličeš nasmeh boječe,
tedaj kot sonce upanje posveti vate (MalaMia)
posij, pesem, v pomladni dan,
z jezikom si podpri nebo,
v poljub mi razkleni besedo (breza)
Posij, pesem, v pomladni dan. (Ana)
Predolgo si skrita čakala.
Ti zima ni dihati dala? (Lidija)
Zato si ji rekla: ne, hvala?
Prav kmalu bo čisto drugače ... (Sara)
iz popkov sreče, žalosti, strahu, želja
se razcvetiš po polju dneva, (Irena, pi)
objem poiščeš iz teme odmeva,
predramiš misel kakor veter trepetliko (Jošt .Š)
v spomin prikličeš barvno sliko
v odtenkih zarje zlato rdeče, (koni)
na usta prikličeš nasmeh boječe,
tedaj kot sonce upanje posveti vate (MalaMia)
posij, pesem, v pomladni dan,
z jezikom si podpri nebo,
Posij, pesem, v pomladni dan. (Ana)
Predolgo si skrita čakala.
Ti zima ni dihati dala? (Lidija)
Zato si ji rekla: ne, hvala?
Prav kmalu bo čisto drugače ... (Sara)
iz popkov sreče, žalosti, strahu, želja
se razcvetiš po polju dneva, (Irena, pi)
objem poiščeš iz teme odmeva,
predramiš misel kakor veter trepetliko (Jošt .Š)
v spomin prikličeš barvno sliko
v odtenkih zarje zlato rdeče, (koni)
na usta prikličeš nasmeh boječe,
tedaj kot sonce upanje posveti vate (MalaMia)
posij, pesem, v pomladni dan,
z jezikom si podpri nebo,
*
In ne pozabi na prelet
zamolkle, mrke ptice lidija
Posij, pesem, v pomladni dan. (Ana)
Predolgo si skrita čakala.
Ti zima ni dihati dala? (Lidija)
Zato si ji rekla: ne, hvala?
Prav kmalu bo čisto drugače ... (Sara)
iz popkov sreče, žalosti, strahu, želja
se razcvetiš po polju dneva, (Irena, pi)
objem poiščeš iz teme odmeva,
predramiš misel kakor veter trepetliko (Jošt .Š)
v spomin prikličeš barvno sliko
v odtenkih zarje zlato rdeče, (koni)
na usta prikličeš nasmeh boječe,
tedaj kot sonce upanje posveti vate (MalaMia)
posij, pesem, v pomladni dan,
z jezikom si podpri nebo,
*
In ne pozabi na prelet
zamolkle, mrke ptice lidija
*
in na svet ujet med žice.
A zdaj si mlada, radoživa marija
Ida, si mislila dodati nov verz?
Torej tako je zdaj:
Posij, pesem, v pomladni dan. (Ana)
Predolgo si skrita čakala.
Ti zima ni dihati dala? (Lidija)
Zato si ji rekla: ne, hvala?
Prav kmalu bo čisto drugače ... (Sara)
iz popkov sreče, žalosti, strahu, želja
se razcvetiš po polju dneva, (Irena, pi)
objem poiščeš iz teme odmeva,
predramiš misel kakor veter trepetliko, (Jošt .Š)
v spomin prikličeš barvno sliko
v odtenkih zarje zlato rdeče, (koni)
na usta prikličeš nasmeh boječe,
tedaj kot sonce upanje posveti vate (MalaMia)
posij, pesem, v pomladni dan,
z jezikom si podpri nebo,
In ne pozabi na prelet
zamolkle, mrke ptice (Lidija)
in na svet ujet med žice.
A zdaj si mlada, radoživa, (Marija)
morda še malo sramežljiva (Ida)
Ne, nič nisem mislila, kar zapisalo se mi je :) Lp , čestitke ob rojstnem dnevu in srečno! <3 (če ni v redu, lahko spustiš)
in ne pozabi na prelet
zamolkle, mrke ptice (Lidija)
in na svet ujet med žice.
A zdaj si mlada, radoživa, (Marija)
Seveda je v redu - le celo pesem moramo skopirat naprej (bom še malo povečala, da se bolje vidi ;)
Posij, pesem, v pomladni dan. (Ana)
Predolgo si skrita čakala.
Ti zima ni dihati dala? (Lidija)
Zato si ji rekla: ne, hvala?
Prav kmalu bo čisto drugače ... (Sara)
iz popkov sreče, žalosti, strahu, želja
se razcvetiš po polju dneva, (Irena, pi)
objem poiščeš iz teme odmeva,
predramiš misel kakor veter trepetliko, (Jošt .Š)
v spomin prikličeš barvno sliko
v odtenkih zarje zlato rdeče, (koni)
na usta prikličeš nasmeh boječe,
tedaj kot sonce upanje posveti vate. (MalaMia)
Posij, pesem, v pomladni dan,
z jezikom si podpri nebo,
In ne pozabi na prelet
zamolkle, mrke ptice (Lidija)
in na svet ujet med žice.
A zdaj si mlada, radoživa, (Marija)
Posij, pesem, v pomladni dan. (Ana)
Predolgo si skrita čakala.
Ti zima ni dihati dala? (Lidija)
Zato si ji rekla: ne, hvala?
Prav kmalu bo čisto drugače ... (Sara)
iz popkov sreče, žalosti, strahu, želja,
se razcvetiš po polju dneva, (Irena, pi)
objem poiščeš iz teme odmeva,
predramiš misel kakor veter trepetliko, (Jošt .Š)
v spomin prikličeš barvno sliko
v odtenkih zarje zlato rdeče, (koni)
na usta prikličeš nasmeh boječe,
tedaj kot sonce upanje posveti vate. (MalaMia)
Posij, pesem, v pomladni dan,
z jezikom si podpri nebo,
v poljub mi razkleni besedo. (breza)
a v stavek skleni moj kredo
v nove svetle svite in neki novi svet. (JUR)
In ne pozabi na prelet
zamolkle, mrke ptice (Lidija)
in na svet ujet med žice.
A zdaj si mlada, radoživa, (Marija)
morda še malo sramežljiva.
Ne boj se, prihaja tvoj poet. (Ida)
Znova te vdihne iz megle, ki skriva
med koprenami zoreče misli (Irena, pi)
Posij, pesem, v pomladni dan. (Ana)
Predolgo si skrita čakala.
Ti zima ni dihati dala? (Lidija)
Zato si ji rekla: ne, hvala?
Prav kmalu bo čisto drugače ... (Sara)
iz popkov sreče, žalosti, strahu, želja,
se razcvetiš po polju dneva, (Irena, pi)
objem poiščeš iz teme odmeva,
predramiš misel kakor veter trepetliko, (Jošt .Š)
v spomin prikličeš barvno sliko
v odtenkih zarje zlato rdeče, (koni)
na usta prikličeš nasmeh boječe,
tedaj kot sonce upanje posveti vate. (MalaMia)
Posij, pesem, v pomladni dan,
z jezikom si podpri nebo,
v poljub mi razkleni besedo. (breza)
a v stavek skleni moj kredo
v nove svetle svite in neki novi svet. (JUR)
In ne pozabi na prelet
zamolkle, mrke ptice (Lidija)
in na svet ujet med žice.
A zdaj si mlada, radoživa, (Marija)
morda še malo sramežljiva.
Ne boj se, prihaja tvoj poet. (Ida)
Znova te vdihne iz megle, ki skriva
med koprenami zoreče misli (Irena, pi)
in ležem vate kot v svisli,
drugega nisem kot drget. (Katarina J.)
nato razpnem se v risu enakonočja
med vse hribe in pobočja
Levček, prekopirati moraš vse od prej, šele potem dodati svoja nova verza, no bom zdaj jaz, da se bo bralo v enem kosu:
Posij, pesem, v pomladni dan. (Ana)
Predolgo si skrita čakala.
Ti zima ni dihati dala? (Lidija)
Zato si ji rekla: ne, hvala?
Prav kmalu bo čisto drugače ... (Sara)
iz popkov sreče, žalosti, strahu, želja,
se razcvetiš po polju dneva, (Irena, pi)
objem poiščeš iz teme odmeva,
predramiš misel kakor veter trepetliko, (Jošt .Š)
v spomin prikličeš barvno sliko
v odtenkih zarje zlato rdeče, (koni)
na usta prikličeš nasmeh boječe,
tedaj kot sonce upanje posveti vate. (MalaMia)
Posij, pesem, v pomladni dan,
z jezikom si podpri nebo,
v poljub mi razkleni besedo, (breza)
a v stavek skleni moj kredo
v nove svetle svite in neki novi svet. (JUR)
In ne pozabi na prelet
zamolkle, mrke ptice (Lidija)
in na svet, ujet med žice.
A zdaj si mlada, radoživa, (Marija)
morda še malo sramežljiva.
Ne boj se, prihaja tvoj poet. (Ida)
Znova te vdihne iz megle, ki skriva
med koprenami zoreče misli (Irena, pi)
in ležem vate kot v svisli,
drugega nisem kot drget. (Katarina J.)
Nato razpnem se v risu enakonočja
med vse hribe in pobočja. (Levcek)
Posij, pesem, v pomladni dan. (Ana)
Predolgo si skrita čakala.
Ti zima ni dihati dala? (Lidija)
Zato si ji rekla: ne, hvala?
Prav kmalu bo čisto drugače ... (Sara)
iz popkov sreče, žalosti, strahu, želja,
se razcvetiš po polju dneva, (Irena, pi)
objem poiščeš iz teme odmeva,
predramiš misel kakor veter trepetliko, (Jošt .Š)
v spomin prikličeš barvno sliko
v odtenkih zarje zlato rdeče, (koni)
na usta prikličeš nasmeh boječe,
tedaj kot sonce upanje posveti vate. (MalaMia)
Posij, pesem, v pomladni dan,
z jezikom si podpri nebo,
v poljub mi razkleni besedo, (breza)
a v stavek skleni moj kredo
v nove svetle svite in neki novi svet. (JUR)
In ne pozabi na prelet
zamolkle, mrke ptice (Lidija)
in na svet, ujet med žice.
A zdaj si mlada, radoživa, (Marija)
morda še malo sramežljiva.
Ne boj se, prihaja tvoj poet. (Ida)
Znova te vdihne iz megle, ki skriva
med koprenami zoreče misli (Irena, pi)
in ležem vate kot v svisli,
drugega nisem kot drget. (Katarina J.)
Nato razpnem se v risu enakonočja
Kakor reka iz sotočja
z vami tečem proti morju (JUR)
Komentiranje je zaprto!