
Nisi več morje.
Bazen si.
Tvoje ujete vode
butajo skozi priprte šobe
naplavine stoletij.
In mi,
do gole zaslepljenosti,
brezdušnosti
razgaljeni plavalci,
zaman oponašamo
prividne jate rib.
Školjke molčijo.
Delfini jočejo.
...školjke šute...
Da si samo ovaj stih napisala, ušutkala si svaku tišinu zarobljenu u njima. Prejako, Majdo, prejako.
Izsušitev in izžetost, ki nas bosta vse okamenela ... čestitke,
Ana
Še ena Tvoja, Lepa :)
Hvala...čeprav pozno, ne velja nič manj...drage moje vse tri...
Objem,
Majda
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!