Ko vse potihne;
hrup gorovja,
šum plazov,
zadnji trkljajoči se kamen.
Ko vse obstane,
ostane
le šibek odmev iz globin.
Iz globočin.
Iz pradavnine.
Ko vse potihne,
nekaj ostane
na temnem dnu.
Nekaj, kar živi
in nekaj, kar ugasne.
Pozdravljen, Kefir, dobrodošel na pesem.si - lepo, da si se nam pridružil. Nekaj vejic ti je ušlo pri zapisu:
Ko vse potihne;
hrup gorovja,
šum plazov,
zadnji trkljajoči se kamen.
Ko vse obstane,
ostane
le šibek odmev iz globin.
Iz globočin.
Iz pradavnine.
Ko vse potihne,
nekaj ostane
na temnem dnu.
Nekaj, kar živi
in nekaj, kar ugasne.
Pozdravljena. Joj, vejice so že od nekdaj moja šibka točka. Bo čim prej popravljeno. Hvala!
In najlepša hvala za dobrodošlico.
Lep večer!
Pesem, ki ne konkretizira, a izvablja občutja konca ... čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Kefir
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!