Sovja pesem
Ne spim,
noč tone še globlje.
S tišino prestavljam
kazalca in čakam
začetek jutra,
kot sova na veji,
skoraj nepremično
in s pozornostjo.
Vijugam skozi misli
in pišem drobno pesem,
čeprav jo bo vsak čas konec.
Tečem na mestu,
z očmi obračam luno
in počakam,
da vstane sonce.
Pozdravček, Irena, znova si postavila pesem (z začetnico in piko na koncu) skoraj brez drugih ločil (in nekaj namigov):
Ne spim,
noč tone še globlje.
S tišino prestavljam
kazalca in čakam
začetek jutra,
kot sova na veji,
malo premično skoraj nepremično
in s pozornostjo.
Vijugam skozi misli
in pišem drobno pesem,
čeprav jo bo vsak čas konec.
Tečem na mestu,
z nepremičnimi nogami
z očmi obračam luno
in počakam,
da vstane sonce.
Kaj meniš?
Lp, Ana
Spoštovana Ana
Vesela sem tvojih popravkov, tako ločil kot besedno.
Pesem sem popravila in upam, da prav.
Zahvaljujem se ti in ti želim lep večer,Irena
Igor dober večer
Vesela sem te in lep večer ti želim,Irena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: IŽ-lev
- 14. 01. 2020 ob 03:11
- Prebrano 732 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 116.2