Vdihni mojo željo
Izdihni svoj strah.
Potuj s svojo roko
čez moj utišan krik!
Ustavi čas, ko ždiva
pod odejo ukradenega
večera, samozadostna,
mirujoča v pričakovanju
konca sveta.
Ni najin, naj ga koklja brcne.
Simpatična pesem neke dvojine, med vdihi in izdihi katere se je "pod odejo ukradenega večera" razlegal tudi smeh (avtorski, ne "ukraden, op. ur.) - "naj koklja brcne tudi podčrtanko?" Upam, da ne, Sara
Hvala Sara! Čim manj brc, razen tistim, ki si zaslužijo...⚘
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Perc
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!