Raskave stene
kartonastih senc
nocoj krvavijo brezimne tunele,
z odtisi mož in žena
še žgejo tatuje, skorjo, veter,
čudne bele križe.
Nocoj spet požiram temo,
vpijam njene grenke žile.
Nocoj, v teh prepadih,
vse domuje.
Joči, zali angel, joči.
Jaz ne morem.
Pesem - krik in svetloba v temi ... čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: 7.5
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!