Usesti se v knjigo
se previdno a z gotovostjo
razmazati čez platnice
male živalice podobne mislim
kljuvajo
kljuvajo v zakotnem predelu
podzavesti
pod zavesti
danes mi je odpadel nos
rože so zamenjale rokave
v svoje brezoblično telo
sem posrkal morje
v najnižjem predelu jaza
se prebuja dvom.
Lepo, mogoče raje tako, z nekoliko drugačnim vrstnim redom, da je bolj dramatično in pride zaključek bolj do izraza?
Usesti se v knjigo
se previdno a z gotovostjo
razmazati čez platnice
male živalice podobne mislim
kljuvajo
kljuvajo v zakotnem predelu
podzavesti
pod zavesti (premaknjeno od spodaj navzgor)
danes mi je odpadel nos
rože so zamenjale rokave
v svoje brezoblično telo
sem posrkal morje
male živalice podobne mislim
kljuvajo
kljuvajo v zakotnem predelu
podzavesti
pod zavesti (zdaj zgoraj)
v najnižjem predelu jaza
se prebuja dvom.
Sem se preveč "razmazala čez tvoje platnice" in "prebudila dvom"? Vse dobro v novoletnih knjigah, Sara
Draga Sara, hvala za popravke, to sem mi zdi zelo zanimivo, morda pa je dobro, da kdaj podvomimo v lastne pesmi, bom spremenil.
Vse dobro tudi tebi,
Tom
Ko se "usedeš v knjigo" in se "previdno, a z gotovostjo razmažeš čez platnice", nastane nova knjiga-nova pesem in, čeprav se "v najnižjem predelu jaza prebuja dvom", o podčrtanki ni več nobenega dvoma. Na dvom, ki ne preglasi poezije, Sara
O Sara, kako si čudovito napisala, hvala! Vse dobro, Tom
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Tom Veber
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!