dve črti svetlobe
v kateri me rojevaš
izginjata za obzorjem
žejne ustnice podojiš
s svilenim nasmehom
posejem hrepenenje
po napeti koži
občutim otožnost
pod kolesi vlaka
na jekleni cesti
obrnem sliko
ker želim
da se uležem
v tvojo toploto
"izginjata" (dvojina?)
hvala, Mirjam, ja, ja ta naša čudovita dvojina: )
Občutena hrepenenjska pesem, čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: igorj
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!