Strmoglavka
Na nebu visokem
v zraku prozornem
ne izrecno viskoznem
plava, lebdi, visi, ždi.
Vrane družijo se rade ...
Daleč, daleč so tope afriške obale
toplih spominov, navade;
prostornine je več kot dovolj
za vse nežne, vitke ptice.
Puška poči, ena pade …
Odpri zakrilca, odpri,
da pristaneš.
Poslano:
27. 07. 2019 ob 09:57
Spremenjeno:
02. 10. 2021 ob 13:20
Kombinacija tekočega, letečega, lebdečega, ždečega ritma ter ljudskega podobja in motivike ... ki pa se (ob sliki) združijo v novo pesem o svobodi ali pa o čem drugem ... Posebej naslov je posrečen.
Čestitke,
H
O, hvala, urednica, ki te še ne poznam! Zelo sem vesela črt. :)
Prijeten prijetno deževen dan želim,
Mirjam
P. S. Presenečate, uredniki ...
Žal mi je, da se be pojavim večkrat, ampak vaše pesmi so me že na začetku pritegnile.
Odlična fotopoezija!
Lepe dneve tudi vam. :)
H
Hvala :) :)
(Se opravičujem, imela sem občutek, da se na tem portalu vsi tikamo...)
Mirjam
Mirjam, urednica Helena je tako mlada, da ti tikanja gotovo ne zameri :)
Tvoja poezija res pritegne pozornost.
LP, mcv
Heheh ... Mladost je relativna. :)
Oprosti, Mirjam, za vsak slučaj nepoznane vikam, da ne dam komu (napačnega) vtisa o nespoštovanju.
(Vse se najde na tem portalu.) ;)
Sončne pozdrave obema!
Hvala, modricvet. Hvala, urednica Helena.
Še na veliko spevnih verzov vsem,
Mirjam
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mirjam Dular
- 27. 07. 2019 ob 09:56
- Prebrano 620 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 109
- Število ocen: 5