To je fotoverz, beri skupaj s pogledom na fotografijo:

Fotoverz na enem listu

Zelo dobro. Predlog: kaj pa če pesem nasloviš Ekologija Rdeče kapice in ta verz potem v sredini spustiš? Bi bilo bolj intrigantno in tekoče, predlagam tudi izpust končnega verza; tako:

Die Blätter Ekologija Rdeče kapice

Die Blätter -

listi vseh vrst; 

listi knjig,

naše gore list,

tujih gorá listi.

Žage list lahkotno reže govejo kost

za nedeljsko juho.

Kdor je zrl v goveje oko (manjka vejica!)

je gledal neskončnost.

          V anusu tovoril več kot 30 govejih očes

                    Roy Tilbott, ekološko osveščeni 

                    (ameriški) mesar.

Ekologija rdeče kapice -

mesar: volk ali darovalec. Ali - or - xor.

Listje. Listje

se osuva, čas beži (predlagam piko)

po listih. (se mi zdi bolj efektno, če to izpustiš - je prisotno v vsem izrečenem in manj posrečeno v obliki prispodobe).

Kaj praviš, mi je čas zbežal v napačno smer? Sara

O, hudo!! Dovoli, da premislim. 

Ločila ne manjkajo, ampak jih namerno ni, če jih ni, kjer bi morala biti, kot je omenjeno v definiciji fotoverza: https://www.dular.world/SI/verzi-s-sliko/)

Mirjam

Najprej še 1x: res hudo! (Uredniki ste meni praktično doslej nepoznana dragocenost, to moram povedati!) 

Idejo naslova sprejmem takoj, četudi ruši moj apriorni koncept, da je prvi verz ponovitev naslova. Vejica: OK, vzamem - mogoče je res bolj učinkovito z njo, kot bi bila fora brez.

Končih listov pa še nisem pripravljena zbrisati, ker se mi zdi, da nekaj manjka, če je konec z "beži". Priznam pa, da sedaj lahko berem "po listih" tudi drugače, prispodobno, in se strinjam, da izpade banalno.

Hm. Samo eno omembe vredno idejo sem dobila, pa še ta je sposojena od tebe:

Listje. Listje

se osuva, čas beži

v okroglo smer.

In zdaj bi tudi "beži" zamenjala s "polzi" (bolj paše k desnemu delu fotke).

In tako urednici, ki je ponudila prst, pograbijo roko ...

Še enkrat najlepša hvala za pomoč!

Mirjam

Draga Mirjam, zato smo tu, da pograbiš roko - me veseli! Imam samo še dva pomisleka, ki nista nujno upravičena, zato pa se pogovarjamo - bi bilo morda bolje "geneza" kot "ekologija" - se mi zdi, da govoriš predvsem o razvojnem ciklu stvari ... Kar se tiče zadnjega popravka: če nekaj polzi, je to težko povezati z "okroglo smerjo"; lahko napišeš npr. "čas pa zaokroži"/"čas se zavrti" ali "času se zvrti" (recimo) - odvisno od tega, kar želiš povedati, seveda. To rešiva, potem pa sledi sajveškaj.

P.S.: z vejicami je tako - če jih ni, naj jih ne bo nikjer, če ponekod so, pa deluje kot napaka (kar tudi je), da umanjkajo, kjer bi po pravilih morale biti (vidiš, že brez vejic je dovolj zakomplicirano:)).

Draga Sara,

Zanimivo, zanimivo! (Dolg dan se odpira, do poznega večera ne bom ponovno pri Pesmi ...) Hm. Ekologije tu vendarle ne bi podredila genezi. Si me pa vrnila k Rdeči kapici. 

To je to za zdaj - morda bo večer (še) pametnejši od jutra.

Lep dan ti želim,

Mirjam

Velja, naj bo ekologija! Vse mi je všeč, samo naj bo "osuje" namesto "osuva" ... in o koncu bi še malo razmislila - ta "strah spolzi v poslušnost" mi ne deluje, se mi zdi premedel za sicer izvrstno pesem. Saj ni treba, da vrinjaš groteskne podobe ali kaj pdb., ampak bi bilo fino, da ne odstopiš preveč od prejšnjega asociativnega niza; npr.: "v listje se zažre strah/groza/" (sploh ni nujno, da je tako, samo poskušam ilustrirati občutje, ta "listnati obraz strahu" ali česa drugega). Kaj praviš?

Ooooo, tole pa postaja vse bolj zabavno :) :)

Osuje absolutno, mi je tudi vmes na pamet prihajalo to, ne ono. (Sic!)

Kaj pa "tudi tisti z najostrejšimi robovi"? Glede na poanto - če ne, dam mir, častna listnata:).

Ja, deluje.

Hvala! Mirjam

In res deluje! Pretresljiva, spretno stopnjevana družbena kritika, ki pa ni samo to, ker ne le aktivira, temveč tudi kultivira; neskončno žalostnima in neskončno lepima verzoma "Kdor je zrl v goveje oko, je gledal neskončnost", sledi razmislek o končnosti "volka ali darovalca", s spoznanjem, da se osujejo vsi listi, "tudi tisti z najostrejšimi robovi", kakor veleva "Ekologija Rdeče kapice" - pot pesmi pa se šele začenja. Naj živi (na listih) še naprej, Sara

Draga Sara,

neskončna zahvala - ko smo že ravno pri neskončnostih - za tvojo potrpežljivost, vztrajnost in prepričljivost in za nevsiljivo dopovedano "I-know-what-I-want-to-tell-and-I'm-sure-about-it". Če bi bila jaz na tvojem mestu, po toliko pomoči ne bi dala "5", zato mi je ocena še toliko bolj zgodovinska, vendar si zasluge deliva! Hvala tudi za doprinos k mojemu "teoretičnemu" razumevanju: le doživeto/videno/(občuteno) se da izraziti tako, da lahko začuti tudi drugi - če je ustrezno uglašen.

Mirjam

Draga Mirjam, z veseljem - nikoli nisi dovolj sam svoj urednik, da ne bi bilo dragoceno slišati še drugega mnenja. In vsi imamo ljudi/stvari, ki vplivajo na nas, pa se zato še ni treba odpovedati avtorstvu - soodvisnosti vsega in ničesar hkrati. Naj bo počitniška ekologija čim bolj prijazna, Sara

Iskrene čestitke k podčrtanki,

avtorici pesmi in urednici pa za nazoren prikaz odličnega sodelovanja, vztrajnega dopolnjevanja in ne nazadnje tudi za primer načina izmenjave mnenj v procesu razvijanja ustvarjalnosti.

Z lepimi pozdravi,

koni