Rač. št. 204
prasec
vsakokrat zavlačuje
pade sikajoče
čez senco radijskega
walk me home
ko kačje zre
kako taksimeter požira
del preživnine
ki jo je iztožila
po več letih
v umazani igri
in se
njen krhek
rožnati obraz
krastači
v vzvratnem ogledalu
s sveto grožnjo
da pokonča
v odmevu
porodnega krika
celotno vesolje
če bi se ozrla
predaleč nazaj
in s tresočimi rokami
že živčno praska
vihar praznine
ki se drsti zastrupljena
iz teme vodnjaka
njenih oči …
… in plane iz avta
da ujame
žarke deklice
ki priteče skozi vrata
in jo povzdigne
preko neba
da raztrga oblake
in nato potone
v globino njenega naročja
kjer jo zasuje
z nevihtnimi poljubi
med katere šelesti
z deževnim glasom
srček
si se imela
lepo …
(Iz cikla: Taksist)
Z veseljem se poglabljam v ta tvoj cikel, Spoštovani Poet Jošt, med splet in milje pomenljivih besed. Odstiraš misli iz valovanja navdiha in jih obelodanjaš z veščo roko poeta.
Prijetno nedeljo ti želim,
Sašo
Saša, opet si me preduhitrio, ali meni je super, ne moram ja da pretačem utiske dok čitah u reči.
Jošt, za ciklus ne znam (nisam pratio) ali ova pesma je takva kako Saša reče.
Vav Jošt, odlično!
Komaj čakam naslednje (*_*)
lp Marija
Dragi Sašo, Dean in Marija, hvala!
Poti se nizajo in križajo, kot vožnje, kot misli, kot pesmi ... Kjer se srečujemo ...
Lp, Jošt Š.
Pjesma i cijeli ciklus su vrhunski. Genijalno J.
Lean, iskrena hvala!
In lp
Jošt Š.
v isti pesmi dve stanji duha ene ženske in rentgensko oko pesnika, ki igra taksista, da lahko svoja opažanja v trenutku spremeni v poezijo!
krasno
Lidija
Lp,
Katica
Lidija, hvala!
Resničnost, ki je vsak dan križišče iger življenja.
----
Tudi tebi, Katica, hvala!
Lp, Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milan Žniderič - Jošt Š. (urednik)
- 19. 05. 2019 ob 09:04
- Prebrano 685 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 351.11
- Število ocen: 19