Leta in leta že tečem

in vijugam skozi gozdove

varovala sem vodne živali

dajala piti vodo divjini

me je človek nato obiskal

s smetmi nahranil

nisem rabila te pomoči

hotela sem mu reči ne

a me ni slišal

preveč nema sem bila

počasi sem izgubila zavetje gozdov

vijugam sedaj mimo travnikov in vrtov

ki jemljejo mi energijo

tečem mimo človeških kletk

niso veseli moje bližine

saj me s svojim drekom obdarijo

kako sem sramežljiva

ker vem da sem bila čista

in vsem živim koristna

Maks Jamski