MOJ PRIJATELJ IVAN CANKAR (haibun)
Našel sem ga v gostljavem ozračju pajčinastih zapredkov in zaskorjenih reliktov lizola, ki so objemali na bok nagnjeno šomoštrovo stalo. Ležal je med zvezanimi snopiči žoltih aktov, pod kišto jugoslovanskih priročnikov, ovit v staro in razcefrano odelo, saj je obenj nasedla črepinja meranske vaze z razsutimi imortelami barjanskega rogozja. V zatrpani alkovi podstrešne ispe, od koder je obupno smrdelo po mačji scalini, je obgrizena stragula štrlela iz mišje luknje in nad zarjavelim šporhetom je v sunkih piša skozi razbito šipo frčade kembljal po špirovcu zvit žeželj. Iz trebuha od golobov presranega ležišča so brneče poskakovali koluti vzmeti, ki so tam v somračnih preduhih žvenkljali kot ulične laterne v nočni nevihti ... - Skratka - pohabljen, raztrgan in umazan je v depoju svinjarije vedril in oblačil moj prijatelj Ivan Cankar, kot bedna mizerija dninarjev s klanca siromakov ... V intimnem somračju spokojnega šepetanja sem ga karseda nežno in pazljivo zaobjel okoli oguljene in zaprašene suknje platnic, a se je navkljub temu pokadil oblaček prahu iz napokane pozlate hrbtišča. Nenadejano srečanje je naphalo teksturo molka s plesnivim vonjem iz lanenih raz in tiskarskega inka; z zmečkane polsti sem izpihal debel sloj prhle žagovine, da se mi je v nekakšni zabledeli gloriji prikazal On kot zamolkel obstret lune izza cerkvice sv. Trojice Vlažna dlan mi je počasi spolzela po izsušenem in izpitem Ivanovem obličju, se hipno prepustila zvedavemu palcu, da je zaokrožil okrog štule črnega pokrivala in obrisal lepljiv kosem pajkovega nitja z ovratnika raševinaste srajce, ki je nezapeta gledala iz temnega sukna - trak svilenega kazalnika je počival čez umetelno borduro na krinolini Milene Rohrmannove, kot nekakšen simbol nežnosti, deviškosti in božanskega dotika ... Cankarjev obraz se mi je v brleči svetlobi podstrešja zazdel nekako melanholičen in izpit, a vendarle mogočen v vsem svojem veličastju nenadkriljivega mojstra slovenske besede. Ozadje podobe je temnila zamaščena gmota sivine, kot acidno ozračje nad fabriškimi dimniki Ottakringa. Onkraj slemena so skozi lino zletavali golobje in tam zadaj, koder je mežikala žametna svetloba izpod škrbaste kapi, je sonce že vneto kalilo žarke, a tu v zapuščeni ispi že davno preminulega šomoštra je moj prijatelj Ivan Cankar kot mnogo prezgodaj postaran mož zrl vame s kalnimi in neprespanimi očmi vsled hlastnega nočnega pisanja in boleče enureze. Zdolaj na škripavi leseni stolbi, ki jo je navpik v temo požirala globina staroljubljanskega miljeja, so se mi poltiho ubesedovale misli, ki so izhajale iz paralelnih sanj in izluščene katarze. Ustnice so mehanično mrmrale v boleči asociaciji, kot nekdaj ... in kot takrat, v ušivi ledeni podnajemniški luknji, ko sem pozno v noč pod toplino tuhne lačen in žejen do sitega vpijal njegovo Hišo Marije pomočnice ...
VEČERNI FOTELJ.
RAZPRT V DLANI ŠEPETA
NESMRTNI CANKAR.
Poslano:
07. 12. 2018 ob 12:55
Spremenjeno:
07. 12. 2018 ob 12:56
10. maj 1876 - 11. december 1918
Ob stoletnici smrti pisatelja in pesnika Ivana Cankarja, moj globok poklon velemojstru slovenske besede ...
Sašo Zorc
Sašo lepo pozdravljen
Seveda, seveda za odlične pisce naše besede, priklon in zahvala.
Lp,Irena
Svaka čast, dragi Sašo!
Lp,
Katica
Zahvaljujem se vama, Irena in Katica, za lep odziv!
Prijeten dan vama želim,
Sašo
… in z globokim poklonom velemojstru slovenske besede gre globok poklon tudi piscu tega haibuna, izjemnemu mojstru širjenja naše lepe besede in dobrih misli ...
Iskrene čestitke, spoštovani Sašo Florjanski!
Lep dan ti želim,
koni
Izredno sem počaščen ob tvojih pohvalnih besedah, spoštovana Poetesa Breda. Ivan Cankar mi je bil vedno tisti spiritus agens, nekakšno literarno vodilo v toku življenja. Vsekakor me impresionira njegov antipod ponarejeni bleščavi, farizejstvu ... Predvsem ta narodno zaveden, nenadkriljivi estet in častilec lepe slovenske besede, še danes ne odhaja v pozabo ...
Naj ti svetli počutje lep sončen dan,
Sašo
Išššššššššššššššš ovo je vrhunaravno. Mislim da je ovo tvoja najbolja kompozicija objavljena na portalu. Sašo prodrmao si i Nebo i Zemlju i Raj i Pakao i Svilu i …. Fenomenalno.
Se strinjam z zgoraj zapisanim! Izvrsten haibun! Enkratno napisano!
Lp, Martina
Lepa hvala vama za pohvalo; res sem izredno počaščen, spoštovana Martina in Lean. Da, da, ta naš Cankar in moč njegove besede ...
Z lepimi pozdravi,
Sašo
Poslano:
07. 12. 2018 ob 19:51
Spremenjeno:
07. 12. 2018 ob 19:55
Ahhhhh, fenomenalno, tankočutno, prav cankarjansko natančno opisan milje in
notranje občutje ob najdbi nadvse dragocenega zaklada.
Poklon pisatelju in pesniku.
lp Marija
Ps.: In haiku, odličen je!
Iskrena zahvala ti, Marija, za te tvoje lepe, vredne besede komentarja. Res je vreden posebne pozornosti ta naš Ivan Cankar.
Prav lepo pozdravljena in prijeten večer ti želim,
Sašo
Kako sta si vidva s Cankarjem zlezla pod kožo! Če bi bil Ivan še živ, bi te gotovo po bratsko povabil na en frakelj, potem bi dolgo v noč po moško modrovala o bednem duhovnem stanju naše družbe, kajne spoštovani Sašo.
Navdušujoče te je brati.
Pozdrav od Andrejke
O, to pa je vsekakor res, Andrejka. Te socialno-kritične teme so me vedno privlačile, kajti v teh zgodbah, iz nekje onkraj obrobja, bede življenja, mi tičijo nekoliko tudi moji spomini ... In tam sem ga srečal nekoč ... Veš, rad ga imam, vzljubil sem čar njegovih besed spletenih v iskrene črtice; še danes se mi zdi tako neverjetno prisoten, predvsem pa zelo aktualen, skratka resničen v vsakdanjem življenju marsikaterega ... Lepa ti hvala, Poetesa Andrejka, zelo me je razveselila pohvala, ki prihaja od mojstrice verza!
Prav lepo pozdravljena,
Sašo
Odlično si nam približal Cankarja, kot bi sedel pred nami. Živopisno, barvito in močno.
Hvala Sašo!
Lep dan in pozdrav, Salke
Lepa hvala ti, Salke! Da, da, ta naš Cankar ...
Tudi tebi prijeten dan,
Sašo
urednica
Poslano:
10. 12. 2018 ob 19:13
Spremenjeno:
11. 12. 2018 ob 09:47
Če je to haibun, mora biti prvi del proza. Torej, sestavek postavi tako, da ne bo v verzih, Sašo ...
Sicer pa lepo.
Evo, takole sem spremenil prozo v levo naslonilo, če to ustreza, kajti v blok varianto ne gre postavitev. Sicer pa lepa hvala, Lidija!
Lepo pozdravljena,
Sašo
Sem ti jaz preložila v prozo, vrstico za vrstico, treba je bilo dodati ločila.
Odlično, sestavek fino teče in haiku lepo potrdi zgodbo proze.
Zelo težaško delo ob tej korekciji si tako fajn opravila v tem ponedeljkovem večeru, urednica Lidija, za kar sem ti globoko hvaležen. Ne morem zanikati, da se nisem tudi sam poigraval s to varianto, a sem mislil, da bi moral čisto vse še enkrat pisati v varianti bloka, pa sem takoj opustil to misel, zaradi preveč dela s tem. Obljubim, da se bom v prihodnje poboljšal, in takoj začel pisati haibun, tako kot mora biti po vseh pravilih. Še enkrat lepa hvala, Lidija, za tvoj čas, in seveda, vsekakor ne nazadnje za pozornost s podčrtanjem haibuna.
Prijeten večer ti želim,
Sašo
Bravo, Sašo! uz čestitke za izuzetnu posvetu velikom književniku.
lp
Jagoda
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Sašo Zorc Florjanski
- 07. 12. 2018 ob 08:43
- Prebrano 1551 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 598.04
- Število ocen: 27