Primi me za roko,
pritipaj se do moje duše,
zapolni praznino pogleda
z zgodbo današnjega dne.
Na svojih skrivnih hodnikih
si oglej moj grafit.
Boš začutil vez,
ki naju vzdiguje na kraj,
kjer zvezde jokajo
neskončne utrinke
neuresničenih želja?
Primi me za roko,
tam je skriti vhod do prostora,
kjer živijo dotiki
najinih začetkov.
V pesmi je nekaj lepih dotikov, predlagam pa manjše predotičenje. Tako: "Primi me za roko,/da lahko (raje brez "lahko") napolnim blazinice (brez "prstne") tvoje duše./Praznino pogleda zapolni/z zgodbo (brez "svojo") današnjega dne."
Dalje: "ki teče od naju navzgor" ni preveč posrečeno - bolje: "vez, ki naju privzdigne v kraj,/kjer zvezde jokajo (ne "jokajo zvezde") neskončne utrinke".
Kaj praviš? Boš prezračila moj odtis :)? Sara
Poslano:
07. 02. 2018 ob 17:52
Spremenjeno:
07. 02. 2018 ob 17:53
Ojla Sara!
Gledam, primerjam in ne vem :) ... V pesmi sem hotela povedati, da želim JAZ njemu povedati svojo zgodbo, da on sliši mene in nisem prepričana, da bi bilo iz popravljenega to prepoznavno:
Primi me za
roko,
da napolnim
blazinice tvoje duše.
Praznino
pogleda zapolni
z zgodbo
današnjega dne.
Drug del:
Boš začuti
vez,
ki naju
dvigne (mi je lepše kot privzdigne) na kraj
kjer zvezde
jokajo neskončne utrinke
neuresničenih
želja.
Kako se ti zdi zdaj?
Hvala in lep pozdrav!
Se strinjam z "vzdigne", pri prvem pa lahko napišeš "zapolnim" namesto "zapolni" in je po mojem jasno. Lahko tudi "praznino tvojega pogleda", da bo nedvoumno. Sem "zapolnila" tvoja pričakovanja :)? Sara
Poslano:
07. 02. 2018 ob 20:27
Spremenjeno:
07. 02. 2018 ob 20:27
Sara, zapolnila si moja pričakovanja in odprla se mi je nova dilema: a ne bo preveč podobnosti, ponavljanja v 4 vrsticah, če napišem:
Primi me za roko,
da NAPOLNIM blazinice tvoje duše.
Praznino tvojega pogleda ZAPOLNIM
z zgodbo današnjega dne.
In ali ti je takšno nadaljevanje potem ok:
Na tvoje skrivne hodnike
narišem grafite svojih verzov,
prezračim blazine najinih
odtisov.
Boš začutil vez,
ki naju vzdigne na kraj,
kjer zvezde jokajo neskončne utrinke
neuresničenih želja?
Primi me za
roko.
Tam je skriti vhod do prostora
kjer bledijo dotiki najinih začetkov.
Lp Evelina
Ja, res je, hvala za opombo, "zapolnim" je čisto preveč in odveč, predlagam:
"Primi me za roko,/da se pretipam do tvoje duše,/praznino tvojega pogleda pa zapolnim" itd.
Vse ostalo mi je všeč, samo "narišem grafite svojih verzov" mi ne deluje najbolj, ker gre za dve zelo različni podobi, ki poleg tega nista v pretirano intimnem pomenskem sozvočju; veliko bolje bi se mi zdelo samo "narišem svoj grafit (v ednini še bolj učinkovito)" ali "odtisnem svojo pesem", lahko seveda tudi kaj drugega.
Kaj praviš, sva se pretipali do konca ali še ne :)? Bodi kulturno, Sara
Obdelana, popravljena :)
Hvala, Sara, za trud!
Lep kulturni dan!
O, fino!
Dotik, ki je najpristnejši, najgloblji, a prevelikokrat zapostavljen način komunikacije, se je pritihotapil v pesem in se pretipal do bralčeve zavesti. Odtis je najtrajnejša in najzgovornejša sled, še posebej, če ima lirično obličje; naj ne zbledi, Sara
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Evelina
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!