Dotiki

Primi me za roko,

pritipaj se do moje duše,

zapolni praznino pogleda

z zgodbo današnjega dne.

Na svojih skrivnih hodnikih

si oglej moj grafit.

Boš začutil vez,

ki naju vzdiguje na kraj,

kjer zvezde jokajo

neskončne utrinke 

neuresničenih želja?

 

Primi me za roko,

tam je skriti vhod do prostora,

kjer živijo dotiki

najinih začetkov.

Evelina

Sara Špelec

urednica

Poslano:
07. 02. 2018 ob 15:20

V pesmi je nekaj lepih dotikov, predlagam pa manjše predotičenje. Tako: "Primi me za roko,/da lahko (raje brez "lahko") napolnim blazinice (brez "prstne") tvoje duše./Praznino pogleda zapolni/z zgodbo (brez "svojo") današnjega dne."

Dalje: "ki teče od naju navzgor" ni preveč posrečeno - bolje: "vez, ki naju privzdigne v kraj,/kjer zvezde jokajo (ne "jokajo zvezde") neskončne utrinke".

Kaj praviš? Boš prezračila moj odtis :)? Sara

Zastavica

Evelina

Poslano:
07. 02. 2018 ob 17:52
Spremenjeno:
07. 02. 2018 ob 17:53

Ojla Sara!

Gledam, primerjam in ne vem :) ... V pesmi sem hotela povedati, da želim JAZ njemu povedati svojo zgodbo, da on sliši mene in nisem prepričana, da bi bilo iz popravljenega to prepoznavno:

Primi me za roko,

da napolnim blazinice tvoje duše.

Praznino pogleda zapolni

z zgodbo današnjega dne.


Drug del:

Boš začuti vez,

ki naju dvigne (mi je lepše kot privzdigne) na kraj

kjer zvezde jokajo neskončne utrinke

neuresničenih želja.

Kako se ti zdi zdaj?

Hvala in lep pozdrav!

Zastavica

Sara Špelec

urednica

Poslano:
07. 02. 2018 ob 19:56

Se strinjam z "vzdigne", pri prvem pa lahko napišeš "zapolnim" namesto "zapolni" in je po mojem jasno. Lahko tudi "praznino tvojega pogleda", da bo nedvoumno. Sem "zapolnila" tvoja pričakovanja :)? Sara

Zastavica

Evelina

Poslano:
07. 02. 2018 ob 20:27
Spremenjeno:
07. 02. 2018 ob 20:27

Sara, zapolnila si moja pričakovanja in odprla se mi je nova dilema: a ne bo preveč podobnosti, ponavljanja v 4 vrsticah, če napišem:

Primi me za roko,

da NAPOLNIM blazinice tvoje duše.

Praznino tvojega pogleda ZAPOLNIM

z zgodbo današnjega dne.


In ali ti je takšno nadaljevanje potem ok:


Na tvoje skrivne hodnike

narišem grafite svojih verzov,

prezračim blazine najinih odtisov.

Boš začutil vez,

ki naju vzdigne na kraj,

kjer zvezde jokajo neskončne utrinke

neuresničenih želja?


Primi me za roko.

Tam je skriti vhod do prostora

kjer bledijo dotiki najinih začetkov.


Lp Evelina

 


Zastavica

Sara Špelec

urednica

Poslano:
08. 02. 2018 ob 10:12

Ja, res je, hvala za opombo, "zapolnim" je čisto preveč in odveč, predlagam:

"Primi me za roko,/da se pretipam do tvoje duše,/praznino tvojega pogleda pa zapolnim" itd.

Vse ostalo mi je všeč, samo "narišem grafite svojih verzov" mi ne deluje najbolj, ker gre za dve zelo različni podobi, ki poleg tega nista v pretirano intimnem pomenskem sozvočju; veliko bolje bi se mi zdelo samo "narišem svoj grafit (v ednini še bolj učinkovito)" ali "odtisnem svojo pesem", lahko seveda tudi kaj drugega.

Kaj praviš, sva se pretipali do konca ali še ne :)? Bodi kulturno, Sara

Zastavica

Evelina

Poslano:
08. 02. 2018 ob 11:08

Obdelana, popravljena :)


Hvala, Sara, za trud!

Lep kulturni dan!

Zastavica

Sara Špelec

urednica

Poslano:
08. 02. 2018 ob 11:59

O, fino!

Dotik, ki je najpristnejši, najgloblji, a prevelikokrat zapostavljen način komunikacije, se je pritihotapil v pesem in se pretipal do bralčeve zavesti. Odtis je najtrajnejša in najzgovornejša sled, še posebej, če ima lirično obličje; naj ne zbledi, Sara

Zastavica

Evelina

Poslano:
08. 02. 2018 ob 12:09

Hvala, Sara ;)

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

Evelina
Napisal/a: Evelina

Pesmi

  • 03. 02. 2018 ob 15:22
  • Prebrano 591 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 315.53
  • Število ocen: 13

Zastavica