Končno si popustila

temna prijateljica niča,

težko čakal sem ta dan.

Vseh pet dni se smilim sebi

in preklinjam tvoj prihod,

zavedajoč se, da te rabim

in to nocoj

in še krat tri.

Nič

in tvoja misteriozna temnina.

Če bi te želel opisati

bi uporbil besedo Nagasaki.

Pustoš ižganin in podrtij,

zoglenelih trupel ljudi in dreves,

prav takšna si.

Vendar te rabim,

močno rabim.

Dušečo naravo tvojih prsi

tvojo zagrinjajojočo črnino,

ki pomešaš jo s prsti,

sivo, črno, črno bela v sivino.

Točno takšno kakršna si.

Kako naj ljubim dan

če ne poznam noči

in kako mrak ako jutra ni..

Pa vendar končno si odšla

temna prijateljica niča.

Končno dopustiš,

da vdihnihnem večni zrak.

cux17

Tilen Čufer