Vdihujem strup.
Razžira me od znotraj,
Razpadam rahlo in počasi.
Na jeziku se mi topi kislina,
Ko se pogledam v ogledalo
In v rebra zarijem nohte.
Njen objem mi je znan.
Toksično domač.
Vrnila se je domov.
urednica
Poslano:
03. 02. 2018 ob 15:55
Spremenjeno:
03. 02. 2018 ob 22:08
Toliko notranj bolečine je zajeto v tej pesmi, da je povsem nepomembna interpretacija, razlaga ali pojasnitev tega, kdo je ona. Ona je zlo znotraj nas, brezizhodnost, ali pa zgodovina, ki se vrača (ups, zapeljalo me je v nedopustno interpretacijo, ne bom več ... ;)
Haha dokaj prav interpretirano. Hvala :)
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: MV
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!