v soju mesečine

srce obstane

ko prizna

da je ptica

ki jo pesem si pozna

skrivnostno odletela

na večerno stran neba

zvezdni roji

tam še biserno žarijo …

a iz množice svetlečih

tudi naša zažari

utrne se

ko spomin se nanjo

v pesem si budi

Kako se betežna vsebina vsoneti

nečesa, kar žalost v šepetu ohranja?

Mar v belo neskončnost je možno prodreti,

čeprav dobro veš, da se v sívost odklanja?

Lahko prav vse barve v belini dojameš,

ki, pravijo, da so v njej večno prisotne?

Je res, da trenutku ostrino odvzameš,

če rahlo mižiš, da so more bolj motne?

Rumene ne vidiš, modrina ji jemlje

odtenke svetlobe, jo vleče v zeleno.

In ko se zasukaš,  obarva se  rdeče ...

Je pesem, ki vsajaš jo v grudice zemlje.

Še tóplo rjaví, a ti je prav vseeno,

saj mirna belina nov spev ti šepeče.

Tako hitro si odšel, pa toliko lepega si zapustil za seboj, sončni deček ... Tudi tale utrinek, ki je nastal na našem pesniškem druženju. Ostajaš v pesmih, glasbi in našem trajnem spominu!

pesniški piknik

nad taborniškim ognjem

dimljen netopir

Gašper Trček - prašeg

Gašper, zares si bil sončni deček. Vsak, ki te je poznal, te je moral imeti rad. Tako na hitro in veliko prezgodaj si odšel. Pogrešala te bom. V uteho mi bojo tvoje pesmi in haikuji, spomini na spletne klepete in srečanje v živo.

Naj ti v slovo napišem tvoj haiku, nagrajen na 16. mednarodnem natečaju revije Apokalipsa. Haiku mi je zelo všeč, morda tudi zato, ker sva se na zaključku tega natečaja, v Štanjelu, spoznala.

lovska koča

na bahavi steni

krik jelena

Gašper Trček -  Slovenija

ne veš ...

ne vem ...

kako dolga je

cesta življenja

kdaj nastopi

tisti zdrs

preko meje horizonta

ko se razpršiš

na praelemente

združen s kozmosom

osvobojeni popotnik

brez bolečine

Gašper Trček - prašeg (Sledi)

Sledi ostajajo z nami v tvojih verzih, hvala ti!

Zraven lune

je zvezda

ki bo svetila

obraz

veter pesem

poje

nežno kot

tvoj glas

Nebo bo pelo tvoje pesmi

ostal sem brez sebe

prazna sapa
diha sama
izven mojega telesa

obrazi se utabljajo v spominih

in nasmeh v mahajoči dlani

v mojem srcu je moka
v glavi praznina

 kot bi nekaj pozabil

tam

(prašeg)

Ostal boš v naših srcih in duši ... hudo je tudi tistim, ki so te spoznavali le preko tvoje poezije in jo dihali s teboj. Zdaj si tam nekje, daleč za obzorjem ...

Ajda

Nekoč si zapisal:

kjer je noč
ne čutiš

če ne čutiš
boli najhuje

vsako zrno
nekoč plod toplega diha
sedaj lebdi zamrznjeno v niču
in dih v grlu
lepljiv in hladen

...

Spi in sanjaj brez bolečin!

modricvet

Našemu mlademu Gašperju v prerano slovo

Želim ti ob tvojem prehitrem slovesu noči, zvezde in mnogo lepih skupnih

pesniških spominov. Mladost se nadaljuje, čeprav je od nas prehitro odšla.

Živel boš še naprej v mislih, ko bodo naše besede pesnile.

V miru se poslavljamo

in želimo ti da te ne bo več bolelo

v spomin

Irena

Počivaj v miru Gašper.

Ni sol. Je slana solza bolečine, ki sega čez in čez, čez vse soline.

(Pavček)

Moje iskreno sožalje Gašperjevi družini.

Andrejka  

Drobtine v vetru (avtor - Prašeg)

včasih se sprem s pesmijo
ki sem jo napisal nekaj dni nazaj

ker je delček mene

ki sem ga izlil vanjo

sedaj le del nje

zabetoniran v črnilu
sredi velikanskih samotnih dvoran
s presihajočimi okni
skozi katera zrejo
le črne ocenjujoče oči

zraven pa je z dolgim žebljem
za vse večne čase
pribito moje ime

da lahko vsak kruli

kakšen človek sem

čeprav to nisem več jaz

<3

Prašeg <3

smo le drobtine v vetru <3

haiku

samotna soba

odsev strani pesem si

v zaspanih očeh

                                         (prašeg, pesem si)

njega sled

videl sem pesnika

ki je umrl

videl sem

utrinek

a nisem videl smrti

in vsaka beseda

še vedno greje

                                             Jošt Š.

Sožalje...D 

Sožalje...D 

Gašper!

Na spletni strani Vrabca Anarhista je nekaj Gašperjeve poezije izbrala Miriam Drev.

http://vrabecanarhist.eu/gasper-trcek-vdihi-prepoznav/

Hvala za pesmi.