Zelo zanimiva tema za pesem. Kako se vidimo sami in kako nas drugi. Zelo se mi dopade tudi jezik s prispodobami kubizma, ki odseva nekakšno skrajno različnost v primerjavi z renesančno podobo.

Čestitam Irena,

Lep pozdrav, salke

Hvala, Salke in Katica

vsi imamo pred seboj isto jabolko, a ga naslika vsak drugače  :)

lp obema

pi

Zelo lepo, samo en pomislek: ko berem, me vedno znova zmoti vrstni red "me zaobliš", ki bi ga osebno spremenila v "zaobliš me". Zdaj vrstni red (morda namenoma?) narekuje drugačno branje, kot bi ga sicer - "kjer se potopim" je trenutno zaprt verz, ki ne dovoljuje nadaljnje, po mojem mnenju smiselne pomenske navezave z utopitvijo v zenici, kjer te "zaobli" itd. Kaj meniš? Naj ti Afrodita iz kodrov splete še veliko takih pesmi, Sara

Spoštovana Sara, hvala, da si se ustavila v galeriji, mislim pa, da te ne razumem dovolj dobro, da bi znala spremeniti, kar mi predlagaš.

plavam med zeleno modrimi valovi - šarenica
zanese me na otok - zenica
kjer se potopim . v zenico morda  - v katerega se potopim
globoko v zenici me zaobliš z renesančnimi vijugami

prosim za tvoje mnenje

hvala

Sem ponovno prebrala in - tako kot včeraj - tudi danes ne vidim ničesar, kar bi lepi pesmi zmanjševalo umetniško vrednost, gre samo za moj premislek ob branju, glede na to, da pesem nima ločil, in glede na to, da struktura narekuje tudi vsebino in način branja. Skratka: "za kjer se potopim" se mi miselno vrine pika, ki je tukaj ni (kar je čisto o.k., glede na to, da ločil ni nikjer) - naj ostane tako, kot je. Edino, kar bi še lahko predlagala je, da prve tri verze ločiš v posebno kitico, a ni nujno.

Skratka: lepa lirična pesem, ki nas popelje v notranjo galerijo, ki je pravzaprav vir vseh takšnih in drugačnih umetniških oblik. Notranje (ljubezensko) doživljanje se navzven kaže kot "kubistična slika", omemba Afrodite in njeno "spletanje blazin" za "slepoto" pa napelje na misel, da sta tako ljubezensko kot umetniško doživljanje vedno slepi in polni unikatne estetike. Na unikatne pesniške oblike, Sara

Prav lepa hvala za potapljanje :) čas in črtice, draga urednica

žal ne morem več ločiti prvih treh verzov

Prisrčen pozdrav

pi

Nič hudega, če bi se mi zdelo tako zelo pomembno, še ne bi podčrtala. V vsakem primeru pa lepo, da se lahko pogovarjamo, ker tako čas nikoli ni izgubljen, pp nazaj :), Sara

Še enkrat hvala, kajti čas, ki ga nekomu darujemo, je po moje največ, kar lahko damo.

Objem

pi

Se morda motim, da manjka besedica se lomijo? Morda pa napačno razmišljam.

Drugače pa pesem, ki rabi malo več pozornega branja, da ti pričara pogled v galerijo, čeprav so vrata odprta. Ko te objame, te ne spusti iz rok, tako tudi predvidevam:).

lp, ajda

Hvala, Ajda  <3

 okrušene leče.....lomijo (vse) v ostre kote :)

lp

pi