Zelo zanimiv notranji pogled na stvari - vsekakor je treba popraviti v "in jo shranile za vekami", mislim, da bi bilo smiselno izbrisati "s", se pravi: "cunje svetlobe". Besedna zveza "cunje svetlobe" deluje zelo poetično, naj bodo takšni tudi prihajajoči dnevi, Sara

Ah, oprosti, saj je lahko tudi "za veki", s "s"-jem pa se ne hecam :), Sara

Gospa Sara: Oči so snele cunje s svetlobe in jo shranile za veki, pomeni, da so snele "zastirko" - temo s svetlobe in shranile svetlobo za veki.

Mogoče ste drugače razumeli?

Lep pozdrav

Jožef

Razumem, razumem, ampak ta besedna zveza "cunje svetlobe" se mi je zdela tako posrečena, da me je pri pozornem branju zmotilo, ko jo razbije "s". Ker je pesem mogoče brati tudi tako, da oči snamejo svetlobo (oziroma njene cunje) in jih skrijejo za veke, sem si dovolila to pripombo, je pa štiriutrinek tudi s s-jem izredno poetičen. Če pustiš tako, kot je, predlagam samo popravek "in jih shranile". Kaj praviš? Se načeloma tikamo, razen če izrecno ne želiš. Vse magično, Sara

Sara seveda se strinjam s tikanjem.

Ne razumem pa zakaj mi priporočaš spremembo vsebine pesmi?

Dragi flo, naj ostane, kot je, z moje strani gre vedno bolj za pogovor in razmislek, nikoli za vsiljevanje mnenja. Tudi v tem, da vsak bere in si predstavlja nekoliko drugače, je čar (dobre) poezije.

Skratka: poetični štiriutrinek, ki bere resničnost z notranjim očesom, v katerem je še prostor za tišino in intimo. Upam, da se za vekami skriva še veliko takih, Sara

Presenečen!

Hvala.

Pozdrav, flo