Prišla je trkat na vrata.
Majcena, drobna ptica.
Na vrata, ki so zlata
Za vse, a zanjo ne. Ne zanjo.
Prišla je bosa, suhih rok.
Kot še nezrela pšenica.
In za njo vzdih: Bogi otrok!
Ta svet ni zate. Ni zate.
In je šla tja, na rob noči.
Mali drobižek. Kresnica.
Kjer barvni soj morje krasi.
Z večerno zarjo. Le zanjo.
Razprla se je in poletela.
Za Ehom skrivnega klica.
Del srca mami je vzela.
Za na pot. Zase in zanjo.
Lepo, lepo, Poetesa Marija!
Ta "pravljičen" te vsrka svet,
pomenljivih misli ves prežet ...
Kaj bi ne teb' bilo ga odpret,
saj je iz čutov blagih bil vzet ...
Imej se prijetno v tej sivini jesenskega dne,
Sašo
Hvala , Sašo.
Včeraj je bil svetovni dan nedonošenčkov .
♡
Leo dan tudi tebi!
Marija
Tudi meni je lepa ta pesem.
Lep pozdrav, Dejan
... čudovita pesem, ki se z vso nežnostjo in razumom dotakne bralčeve duše, tudi moje;)))
Poklon tvoji globoko poetični duši, draga Marija;
Lp, Breda
Dejan, Svit, Breda, Katica:
hvala za branje in dotik.
Sem pa spremenila nekaj verzov,
toliko v vednost.
Lep dan, čeprav je še malo kisel, vam želim!
Marija
Čestitke za presunljivo liričnost ...
Pridružujem se ostalim čestitarima, Marija!
Lp, Katica
Marija,čista resnica, kar bom povedal. nekega jutra sem šel skesan čez barje peš, domov, in sem jih slišal, te novorojenčke, ki so imeli gnezda v travi. tam, namreč ni dreves. nikdar več nisem slišal hujšega hrupa. vse naenkrat. ampak, morale so poleteti, postati ena ptica, danes je to lep spomin. pa me nihče ni silil naj grem tja. človek mi je le ustavil in me peljal preostalih 20 km, čeprav sem bil peš.
lp, m
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: triglav
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!