Bravo, Peter, še en super, pomensko poln sonet. Angleški in "zožan", kot ga imenujem jaz zaradi samo osmih zlogov v vsakem verzu!

  čestitke.

  LP, Lidija

lepo,, tak se mi ob tej mota Kajuhova ena,,,da imam hkrati obe,, čeprav popolnoma različni ampak kot astralni dvojčici,, ki se dopolnjujeta v svetlem in temnem

Hvala lepa Lidija in srečok. Ja seveda poznam Bosa hodiva dekle ob sorej... In ko razmislim malo se mi zdi, da bi res znalo bit, da je delček nje priromal v moj sonet. Seveda ne namenoma, samo zdaj ko si omenil, se mi zdi, da je to ena tistih stvari, ki jih podzavestno nosiš pri sebi in potem skočijo v tvoje pesmi. 

Ja sam je znal bi mojster Kajuh:

"Bosa pojdiva, dekle, obsorej,

bosa pojdiva prek zemlje trpeče,

sežem ti nežno v dlani koprneče.

Beli so, beli so češnje cvetovi,

temni, pretemni so talcev grobovi.

Kakor ponosni galebi nad vodo,

taki so pali za našo svobodo.

Bosa pojdiva, dekle, obsorej,

bosa pojdiva med bele cvetove,

v krilo nalomiva češnjevih vej,

da jih poneseš na talcev grobove."

Jaja Lidija je res krajši. Samo ti jih znaš še mnogo lepše oklestit.