Ko pesem poje dekle,
poleti in zalebdi,
kot angel bleščeči,
lepo se smeji.

Sonce brez meja,
jo vabi na poti,
kjer njeno srce,
veselo hrepeni.

Svojega fanta rada ima,
ljubi ga tja, vse do neba,
veter z ognjem,
se rad poigra.

Dekliču je lepo,
ker že dolgo je tako,
fantič se z njo
objema skrbnó.

Še v sanjah z njim bo plesala,
mu ljubezen globoko dala.
Brezhibno peté sta vrteti začela,
da kraje mnoge, skupaj sta preletela.

Ob mizi vino rdeče točila,
le dva deci buteljke bi popila.
Rdeča lica na obrazu dobila,
ko svoj kozarec s slastjo sta nagnila.

Tja v noč sta odšla,
zvezde svetle šteti šla,
in držala se za dlani,
ki jih nihče ukradel ni.

Dekliču je lepo,
ker že dolgo je tako,
fantič se z njo
objema skrbnó.

Mišel Žafran, Narfaž Lešim