Pozdravljena, Radharani, v virtualnem večeru na pesem.si.

Prva reč (čeprav seveda ne najpomembnejša, a z nečim je treba začeti ;), ki me zanima, je španski pesniški podvig – že ko si (z Jušem Škrabanom) avtorje povabila k sodelovanju, se mi je zdel pogumen, pravzaprav na meji izvedljivega – in lep - v smislu povezovanja in sodelovanja; ustvarjanje novega polja za širjenje poezije. Kljub temu, da vajinega projekta JAK ni podprl, sta se ga namenila v drugačni obliki vseeno izpeljati. Že sam nagovor avtorjem je bil aktivirajoč: želela sta si predstaviti čim širši diapazon (ne iščeta referenčnih imen, ampak vključujeta vse, ki to želijo) slovenske poezije (tukaj in zdaj). V tem vidim tudi nekakšno tiho povezavo z nami (podobni so bili tudi razlogi za nastanek pesem.si).

V Barcelono in Molleto sta se torej odpravila na lastno pest, sama krila stroške, obložena s svežnji pesmi 50 avtorjev / avtoric, prevedenih v anglešino ali španščino ... Kako so se odvijale vajine priprave / potovanje in kako je potekala sama prireditev? Kje se je odvijala?

Pozdrav, Ana!

Najprej bi se ti rada zahvalila, da si ustvarila možnost, da o tej stvari sploh kaj rečemo!

Mah, vse skupaj je potekalo tako, da je meni enostavno presekalo s tem "čakanjem na Godota" in sem se enostavno odločila - najprej zase, da sebe "rešim" iz te stagnacije - da enostavno grem, pa če na finančni riziko, pa na finančni riziko ... In ko so organizatorji potrdili to možnost, se mi je nenadoma zazadelo, da mi je .. kaj naj rečem .. dolgčas delat stvari samo zase - če jih lahko odprem tudi za druge > od tod sploh ideja/vabilo ...

>> ... (bom tole poslala naprej, da bo že kaj za brat in še nadaljujem)

Če grem dalje na tvoje vprašanje priprav: v resnici ni bilo veliko priprav... vse do konca sem pač zbirala poezijo, ki je počasi kapljala ... Juš študira na portugalskem in sva se tako šele zadnji dan sploh srečala v Barceloni in ves dan sedela v nekem kafiču, da narediva zaporedje in sploh vsaj enkrat na glas preereva, kar imava :)... Sama sem sicer na hitro pripravila še par iger za popestritev programa, ki sva jih potem izvajala v živo. Pa tudi zmontirala par videov ... Vendar je bil večer zelo dolg in intenziven, zato tudi ni bilo potrebnokaj dosti dodajat...

>> ...

O, tole zveni super, ko govoriš o igrah za popestritev programa, imaš v mislih kaj dramskega ali kreativno pesniškega? Kakšen pa je bil odziv publike?

Vse skupaj se je nazadnje odvilo v nekem art kafiču Heliogabal ... Majhen prostor, ampak z dolgo tradicijo vse mogočih dogodkov. Ampak ravno v zvezi s tem prostorom in njihovo zgodbo - v kombinaciji z mojo - se mi je zazdelo, da se je odvila najbolj zanimiva strukturna točka...

Šele, ko sem prišla tja, mi je organizatorka povedala, kaj se pa njim prazaprav dogaja:

delujejo namreč že več kot deset let in imajo celo vso uradno podporo mestne občine, ampak tam zraven njih je en človek (sosed), ki mu grejo dogodki pač v nos, in ta človek je uspel skozi leta doseči, da so jim sčasoma naložili take kriterije obratovanja, da se bojijo, če bodo sploh še lahko obstali in nadaljevali s programom ...

Kar jaz vidim v tem je tole:

na eni strani (naši) je en sam človek lahko sprožil, da se je odvil nek pozitiven večer/val, ki je potegnil in vplival na veliko drugih ljudi ... in na drugi strani v principu isto: en sam človek sproži in doseže, da nek negativen val zajame veliko več ljudi in vpliva na to, kako bo z njimi ... >> Ni torej sistem - kakor radi govorimo - en sam človek je lahko, kdorkoli od nas ima to moč, da deluje ...

Vprašanje je samo, v katero smer se bo odločil delovat.

To je tisto, kar jaz vidim bistvenega v tej zgodbi.

...saj je še kaj za rečt, ampak ti dajem besedo :)

Zgodba, ki je arhetipska, pravzaprav: da se začnejo odvijati stvari, se prične z enim / peščico ljudi ... in samo veseli smo lahko, če je še vedno nekaj takih, ki hočejo zgodbo peljati v sodelovalno, vključujočo in pozitivno smer, kljub temu, da je na drugi strani te gugalnice vse več tistih, ki jo nagibajo navzdol.

Kakšne misli so te vodile, ko si delala scenarij - predstavljam si, da iz zelo raznolike poezije?

Aha, oprosti, malo se še lovim ... šele zdaj videla tvoje naslednje vprašanje ..

Igre: take besedno improvizacijske... ena npr. ko sva stala drug proti drugemu in sva si skupaj/hkrati poskušala potegnit/prebrat besedo z ust ... in tako sva skozi večer zgradila iz teh besed en kratek haiku ...

Če ga najdem, ga bom pripela ...

Publike je bilo sicer manj kot sem upala, oziroma predvsem ni bilo nekaterih ključnih ljudi (prevajalcev itd.), s katerimi sem bila celo dogovorjena, da pridejo ... tisti, ki so bili, pa so bili vsaj zares zainteresirani - če ne, ne bi mogli niti ostat tako dolgo...

Predvsem smo na koncu vsi skupaj že delali tisti haiku, tako da so se kar lepo vpletli...

ha ha, v bistvu bi rekla, da sva jih izmučila - v dobrem smislu :)

V bistvu nisem delala scenarija - namensko ne. Delala sem predvsem s tem, da do konca nisem imela pojma, ali mi bo poezijo poslalo 5 ali 120 ljudi (če ilustriram), zato sem predvsem hotela imeti zase velik razpon možnosti, kaj bom počela, če bi bilo poezije za 10 min ali pa za 6 ur ... In ker sem itak iz sveta performansa, me je tako kot tudi sicer v performansih zanimao, kako povabit publiko, da se vključi ...

..in kaj to pomeni "vključit se", če tam nekdo bere >> zato so mi na pamet padle igre, kjer publiko že na zaćetku spodbudiš, da si zapomnijo par besed, te postanejo "njihove" in potem tekom večera nekaj s tem počneš, na koncu pa še vsi skupaj ... ko imaš ljudi enkrat v špilu, ne rabiš nobenega scenarija več oziroma je še bolje, da ga nimaš, ker bojo ljudje sami/skupaj s tabo peljali stvari dalje v nepredvidene smeri - treba se je samo odzvat...

Super! Oh, bi se dalo to ponovit tudi v Sloveniji? Ko sva se srečali, sva enkrat čisto narahlo načeli tudi to temo ... Najbrž bi bilo čisto drugače, ampak zanimivo.

ko si pa že omenila te gugalnice in sodelovanja, bi pa mogoče še dodala:

na videz zgleda, kot da ljudje marsikdaj sodelujemo in vabimo ljudi zraven itd. Prav gotovo tudi drži, je pa mogoče ena mala razlika, če vabiš zraven ljudi, ki so ti blizu; dolgoletne, že poznane sodelavce; take, ki jih poznaš; koga referenčnega, ki bi ti znal prinest kak privilegij; ki jih spoštuješ; ki so tvoja generacija itd. itd itd. itd ...

Mene je tokrat zanimalo naredit nekaj, kar pa se je tudi meni sami nekje na sredi procesa izkazalo za en velik izziv in ne zgolj za nekaj, v čemer bi samo sebe videla v lepi luči ...

>>> (pišem dalje)

http://www.youtube.com/watch?v=Ll6EcQ4JU8U

... saj me je kar malo strah govorit tako odprto o tem, ampak bom, ker se mi zdi nujno: skratka, nekje sredi meseca, ki je bil namenjen za pošiljanje poezije, sem dobila mail od nekoga, ki se mi je zahvalil za tako odprto vabilo in mi dal vedeti, da ga je preposlal dalje tudi ljudem, ki pišejo za Kralji ulice ...

Ana, ne boš verjela, ampak jaz sem takrat imela šele 7 pesnikov in ta mail je v meni sprožil tako čudno reakcijo... kar nekaj na vižo "ja, dobr, rekla sem pesniki, ne pa kr vsak, ki je napisal po en whatever verz" ... približno tako je bilo tisto moje prvo stanje.

A veš o čem ti govorim!? O tem, da stojiš sredi sobe in trčiš s čelom v svoj lasten fašizem!!!

Vsi smo latentni fašisti. In vsi prihajamo skozi take male stvari do svojih testov...

Ene dobri dve uri sem porabila, da sem dejansko lahko razpucala ta svoj bazen idiotizma, ki itak najprej temelji na bebavih predsodkih, da ... mislim, a veš, a je sploh treba izgovorit ... ampak je očitno treba ja: zakaj pa naj bi bili ljudje iz tega kroga kaj slabši pisci????!!!!! Go away Radha, shame on you!!!....  in, da sem se tud čist zares nastavila na to, da "če sem rekla VSI, potem sem rekla VSI. In če sem rekla NO SELECTION of people, pol sem rekla NO SELECTION of people" ZAUPAM. jaz lahko dam samo možnost, odgovornost, kako kdo piše ni na meni: vsak si zasluži možnost, da s tem, ko bo predstavljen, najde morda enega človeka, ki ga bodo njegove besede okol obrnile ... brez te možnosti se ne bi našla nikoli...

>>> (pišem dalje)

Radharani: predstavljam si - ne, prav lahko najdem to, o čemer praviš, tudi v sebi - koliko reči se zgodi, ki zamajejo te navidezne privzgojene / namišljene meje - in kako si moramo prigovarjati, da dojamemo nekaj o sebi (ki ni novo, samo potlačeno). Bravo - za uvid in delitev - za ogledalo.

Sam še toliko o tem, pa prešaltam temo:

Skratka, v celoti mi je še enkrat in toliko bolj postalo jasno, da je še prelahko zase verjet/mislit, da si "good and open minded person",in mahat naokoli z nekimi floskulami (in magar tudi verzi) v prid beguncem in tujcem in ne vem komu še, sam dejansko se soočit s svojim latentnim fašizmom, je pa neki čist drugega. In ne, ne prepriča me več noben človek, ki zase misli, da on pa že nima takih nagnjen v sebi.. skozi take se fašizem ravno najbolj kanalizira v svet - ker ga nevede trosijo dalje, v nebroj različnih oblikah...

Daleč smo še. Zelo daleč. ...od neke zavesti ...

Radharani, lahko bi še, ampak, dajva, skreniva ...

Gregor, super, da si našel zgornji posnetek (če se ne motim) je z Menze pri koritu, morda še najbolj približa način, kako Radharani z glasom / glasbo uprizarja poezijo. Če se ne motim, gre za projekt Icy Noctiluca. S Španije se premikava na drugo področje - in teh je še ogromno! - kjer tudi deluješ. Torej Icy Noctiluca - kdo in kaj je to? Mogoče še najboljše, da za preklop na to temo najprej poslušate  link ...

ok, grem na tole ponovitev v sloveniji:

jah, saj jaz sem si prizadevala, da bi pravzaprav izvedli ne le ponovitev, ampak da bi se čim več pesmi tudi spravilo v video obliko - da bi našla španske videoartiste, ki bi vzeli te prevode in naredili vsak po eno pesem-en video ...

pa jih je nekako nastalo samo pet ... neko malo ozadnje je tu, v katerega ne bi zdaj drezala, ker ni ravno enoznačno ... ampak skratka, trenutno se pogovarjam z Iztokom Osojnikom in Dejanom Kobanom, da bi vsaj teh pet videov predstavili enkrat spomladi na festivalu, ki ga prirejata v Tobačni, v Ljubljani ...

Če bo to uspelo in če bi bili pesniki za, lahko skupaj s tem pač "ponovimo" celoten večer ..

na primer...

Seveda pridemo! In obvestimo, ko bo ...