
Preprosti so jedkega kesanja prosti,
živijo v modro prepleskanih sobanah modrosti.
Počistili so iz sebe prižgan polom preteklosti
prestopljenih bregov pozabljenega tveganja,
da ne bi bilo prepraženo njihovo zrno radosti.
Tem srčnim angelom tavanja proti cilju,
nikoli ne zbledi utripajoče srce.
Ohranjajo notranje upanje,
ki je zasidrano nekje v njih.
Vsakodnevno življenje v svetu,
jim je podarilo izkušnje,
ki jih izboljšujejo na praznem listu.
Vedo, da vse nas čaka isto odhajanje.
Pozdravček, Mišel, pesem je zanimiva, druga kitica pa se mi zdi preveč obložena s kopičenjem pridevnikov in samostalnikov. Poskusi jo izčistiti, da bo bolj jasno, kar želiš povedati.
Lp, Ana
Toda jaz te pesmi ne bi izboljševal, kar naj bo tako kot je.
Mogoče bo še manj zanimivejša zaradi tega.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Mišel Žafran, Narfaž Lešim
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!