LEVIATAN
še vedno tripam na klasično pesniško živinorejo:
kot zmrcvarjen konj, ki vsako jutro liže prašnike
drhtečim spominčicam. v mojem kabinetu visijo
s stropa majhni obglavljeni pingvini, da se lahko
moje preroške besede navzamejo vonja po smrti
in lahkotnem erosu. z logosom zariplega vojaka
se po novih konjušnicah tepem z lirskimi občutji
mladih trebušnih plesalk, ki ponorijo, če jim kak
pesjan mojega kova med njihovim mehkosrčnim
poetiziranjem kaže kurca: večkrat si avtoerotično
obetajo, da jih bo kak silikonski kuščar pesniško
osvobodil s sofisticiranim digitalnim mačefitom.
Med poetološkimi je tale pa res bolj pošastna, še posebej za po tvoje ustvarjene trebušne plesalke iz taiste pesmi (hm, pingvini se mi zdijo še bolj problematični) - čestitke,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
- 09. 02. 2017 ob 14:38
- Prebrano 714 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 127.08