zelene ruševine

 

v mrtvi praznini

nevidnega sveta

sam živim v norosti

ljubezni že dolgo ni več

skrile so se neuslišane strasti

mešajo se le odtenki barv

zahrbtnih glasov

ves se izgubljen

 

zavese padejo in se drobijo

naj vedo da jokam

vzemi me s seboj                  

življenje

da dotaknem se

zelenih ruševin

v temi bom svoboden

ne morem se izgubiti

dvakrat

ironman

romano

Poslano:
11. 11. 2016 ob 14:28
Spremenjeno:
11. 11. 2016 ob 14:31

Lepa, globoka, čutna pesem in polna razočaranj mad izgubljenem življenjem. Naj bo to le v pesmi, ti pa glavo pokonci, vedi, da nisi edini in ljubi svoje življenje in rad se imej!


Lep dan pozitivnih misli ti želim.

Zastavica

ironman

Poslano:
11. 11. 2016 ob 14:53

Imam rad življenje , Romano , le pesmi so pač takšne in včasih je  tudi življenje

pač takšno , ampak se čudežno vedno vrnemo in tako znova in znova


lp

Ironman

Zastavica

Katica Badovinac

Poslano:
11. 11. 2016 ob 22:22

Ironman, život je ponekad čudan, nedorečen i samotan no, ne treba ga uzimati takvoga zdravo za gotovo. Uvijek postoji nada ☺

v mrtvi praznini
nevidnega sveta
sam živim v norosti
ljubezni že dolgo ni več

Vrlo dopadljivo!
Katica

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

ironman
Napisal/a: ironman

Pesmi

  • 11. 11. 2016 ob 14:19
  • Prebrano 574 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 189.79
  • Število ocen: 10

Zastavica