v mrtvi praznini
nevidnega sveta
sam živim v norosti
ljubezni že dolgo ni več
skrile so se neuslišane strasti
mešajo se le odtenki barv
zahrbtnih glasov
ves se izgubljen
zavese padejo in se drobijo
naj vedo da jokam
vzemi me s seboj
življenje
da dotaknem se
zelenih ruševin
v temi bom svoboden
ne morem se izgubiti
dvakrat
Poslano:
11. 11. 2016 ob 14:28
Spremenjeno:
11. 11. 2016 ob 14:31
Lepa, globoka, čutna pesem in polna razočaranj mad izgubljenem življenjem. Naj bo to le v pesmi, ti pa glavo pokonci, vedi, da nisi edini in ljubi svoje življenje in rad se imej!
Lep dan pozitivnih misli ti želim.
Imam rad življenje , Romano , le pesmi so pač takšne in včasih je tudi življenje
pač takšno , ampak se čudežno vedno vrnemo in tako znova in znova
lp
Ironman
Ironman, život je ponekad čudan, nedorečen i samotan no, ne treba ga uzimati takvoga zdravo za gotovo. Uvijek postoji nada ☺
v mrtvi praznini
nevidnega sveta
sam živim v norosti
ljubezni že dolgo ni več
Vrlo dopadljivo!
Katica
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ironman
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!