za rožnati oktober

lovrenka

Tako je Lovrenka, za rožnato pentljo.

Dotakne se, zelo, ima pa tudi pozitivno noto.

Hvala ti.

lp                GJ

lovrenka

Upam, da pesem ne razkriva osebne izkušnje. Nobena ni varna pred tem tatom. Zelo doživeto si opisala diagnozo in občutke. Vedno, po vsaki prestani bitki ostane; ČE.

Za rožnati oktober

"filia"

Lovrenka,

 s teboj za rožnati oktober in diagnozo presenečenja,

koni

zelo zelo lepa doživeta pesem

rožnato pentljo nosim na prsih in misel posvečam tem ljudem ki se spopadajo s to hudo boleznijo.

lp, M

Upečatljiv opis koji nas se mora dojmiti!  

Negibna
ležim na obsevalni platformi
in upam, da oveniš pod žarki.
Nesmrtni tujec, večni vsiljivec. 

Lijep vikend želim! :-)
Katica 

Dragi Gorski javor, Filia, Levček, Koni, Katica

vsem najlepša hvala za odziv na mojo pesem za rožnati oktober

lovrenka

Tudi mene se je zelo dotaknila, nekako mi štrli ven 4. kitica, ki se mi zdi, da preveč splošno (morda tudi klišejsko) govori o borbi z rakom (v primerjavi z ostalimi deli pesmi). Morda pa samo moj občutek?

Lp, Ana

Se strinjam, da sta vsaj prvi dve vrstici o vojni in premirju, malo plehki

Kaj pa če bi bila 4. kitica taka:

Ne sprašujem

se več, zakaj ravno jaz.

Pogajanja so bila dolgotrajna.

A obstaja tisti »če«?

Hm, morda ... ali pa, no, še par misli:

.... 

Nesmrtni tujec, večni vsiljivec.  (ne zdi se mi najboljši pridevnik)

.... 

4. kitica ? -  ali morda:

Prestala sem prvi spopad.

Med nama je premirje.

Sem zaradi tebe postala boljša?

Med nama je  "kaj pa če" ...

... 

Samo, da ji ne bi bilo treba jokati.

Nimam

občutka, da tonem. V prihodnje

boš spoznal, da jaz nisem to telo,

ki ga kradeš. Sem več od tega.

Prebrala sem po vrsti zdajšnjo, 1., 2., 3, in 6. kitico in se mi zdi, da pesem deluje še boljše brez 4. in 5. Poskusi, kaj pa ti misliš?

Lp, Ana

Draga Ana,

najprej hvala za  pomoč!

z nesmrtnim tujcem sem sicer imela v mislih, da rakave celice obidejo programirano celično smrt (apoptozo). Vendar skupaj z "večni" v isti vrstici, morda res ni najboljši.

Odločila sem se za: Zahrbtni tujec, večni vsiljivec.

Tudi jaz se strinjam, da je pesem boljša, če je krajša, t.j. brez 4. in 5. kitice.

hvala 

lovrenka

Lovrenka,

upam, da ne boš jezna, ker se vtikam v tvoje in Anino dogovarjanje vendar,

ker sem to pesem dala v izbor ( tudi zaradi verzov, ki jih sedaj ni več ) in so, vsaj zame imeli zelo močan človeški faktor ( beri močan dotik ), sedaj pa se mi zdi, da je malo preveč polikana in vsakdanja. Ni več čutiti tistih pristnih občutkov, ki jih je dala ravno zgoraj omenjena

4. kitica, ( mogoče tudi katera druga ), ker pa sedaj pesmi v prvotni obliki ne vidim več, ne morem soditi.

Oprosti za mojo urgenco in ne zameri.

lp                                 GJ

Lovrenka

Oprosti. Ne jemljem si pravice soditi. Vsak dan spremljam karcinomske bolnike in tvoja pesem se me je v prvotni obliki globoko dotaknila. Imela je dušo. Imela je ČE ... Še kako dobro poznam ta če, ki niti v sanjah ne ponikne. Žal mi je prvotne oblike, vendar te razumem ...

Strinjam se z GJ

Spoštovana urednica. Tudi tvojega dela ne sodim. Kdo pa sem?

Lep pozdrav obema.

P.s.    Lovrenka. Zapomnila si bom pesem v izvirniku. Ostaja v meni.

"filia"

Zdaj pa smo jo izgubili, no, gotovo jo Lovrenka ima nekje shranjeno, jaz lahko iz zdaj in tistim koščkom od prej (ki pa že je neka sprememba) sestavim tole:

Kot tat

si se priplazil v moje telo.

Potihoma preko let ali kar čez noč si

vrinil v mojo vijačnico zle proteine.

Negibna

ležim na obsevalni platformi

in upam, da oveniš pod žarki.

Zahrbtni tujec, večni vsiljivec.

Porušil

si moja uravnotežena jutra,

dal si mi skalo v  nahrbtnik,

s plazom zasul  uhojeno pot.

Prestala sem prvi spopad.

Med nama je premirje.

Sem zaradi tebe postala boljša?

Med nama je  "kaj pa če" ...

Nimam

občutka, da tonem. V prihodnje

boš spoznal, da jaz nisem telo,

ki ga kradeš. Sem več od tega.

Lovrenka, če imaš kje prvotno verzijo, jo lahko daš v komentar, je pa še ena reč: morda samo zaradi piljenja mislite, da je zdaj pesem neosebna. Toda meni se ne zdi, zdi se mi, da z vsemi kiticami globlje odkriva soočenje z boleznijo ... in ker piljenje pesmi ni približati jo vsakdanjosti, ampak univerzalnosti - in to tako, da se ne izgubi njena sporočilnost, atmosfera, občutja ... zato je včasih potrebno velikokrat premišljevati isto pesem, včasih celo samo eno besedo ... poskusimo znova.

Lp, Ana

Pozdravljeni ,

predlagam, obe verziji za o bjavo, katera bo podčrtana se pa odločite v uredništvu.

lp              GJ

Počasi, GJ, razmišljanje o pesmi ne potrebuje hitrih rešitev, ampak potrpežljivo približevanje njenemu najboljše mogočemu zvenenju in pomenskosti,

Ana

gorski javor in filia,

cenim vajino mnenje. Tudi jaz zelo dobro poznam psihično stanje bolnic na Onkološkem. Pravzaprav je pesem nastajala tudi tam. Pretresen si, ko gledaš mnogo premlado žensko, ki čaka na obsevanje. Vedno tudi ko si zazdravljen obstaja tisti "če".

Cenim pa seveda tudi Anino mnjenje. 

Ana, pesem vračam v prvotno obliko in jo prepuščam nadaljnjim popravkom.

lovrenka (članica Evropedonne) 

Diagnoza presenečenje

(razmislila bi tudi o naslovu, morda samo Diagnoza)

Kot tat

si se priplazil v moje telo.

Potihoma preko let ali kar čez noč si

vrinil v mojo vijačnico zle proteine.

Negibna

ležim na obsevalni platformi

in upam, da oveniš pod žarki.

Zahrbtni tujec, večni vsiljivec.

Porušil

si moja uravnotežena jutra,

dal si mi skalo v  nahrbtnik,

s plazom zasul  uhojeno pot.

Prestala sem

prvo vojno. Med nama je premirje.

Zaradi tebe sem postala boljša.

A obstaja tisti »če«?

V1:

    Prestala sem prvi spopad.

    Med nama je premirje.

    Sem zaradi tebe postala boljša?

     Med nama je  "kaj pa če" ...

In strah

mlade ženske v čakalnici

z upadlim obrazom pod ruto.

Samo da ji ne bi bilo treba jokati!

V1:

    In strah mlade ženske v čakalnici

    z upadlim obrazom pod ruto.

Nimam

občutka, da tonem. V prihodnje

boš spoznal, da jaz nisem  telo,

ki ga kradeš. Jaz sem več od tega.

Tu (z V1) so še moji predlagani popravki. Kako se vam bere?

Lp, Ana

Draga Ana,

najprej hvala, da si vzameš čas za ta dolga razmišljanja. Upoštevala sem tvoje zadnje sugestije.

Dragi:  gorski javor in filia 

4. kitica je spet nazaj, le deloma drugačna, 5. pa skrajšana za zadnjo vrstico.

Vsem se prav lepo zahvaljujem za branje 

lovrenka

Pesem o življenju, o borbi zanj, prispodobe soočenja in bolečine (skala, nahrbtnik, plaz) in posledice, ki jih mora borka z rakom preživeti (čakalnica, obsevalna platforma, žarki), pričajo o močni volji po ohranjanju telesa in duha (sem več od tega). Čestitke,

Ana