jo ošvigneš
tja čez zorje
kjer v svečavi
nimb medli
a v bleskotu
sôja prhne
odtis stopinje
zapusti ...
kot oprodo
čez prirodo
piš koleslja odveže spon
žar zad lese
jek metrese
izmami tja pod čarni tron ...
gnada odeta
v kloček pleta
s kista žezlom izvablja dvor
v nje sončave
čez dobrave
bal nebeški voli zbor ...
v purpure
odblesk konture
zlije spekter kolorit
skliče piše
iz mrča niše
da ji obarvajo še svit ...
iz paspartuja
zubelj ruja
v svod palete zažari
vzbuh višave
čez planjave
podij slike vzplamti ...
v molk potaka
klak somraka
šelesti drmožja spin
bal že jenja
raz jesenja
zastor ugasne zadnji čin ...
jo ošvigneš
tja čez zorje
kjer v svečavi
nimb medli
a v bleskotu
sôja prhne
odtis stopinje
zapusti ...
Ta bal se lepo zlije z arhaičnim izrazoslovjem in postane preprosto očarljiv <3
Všeč.
lp GJ
Hvala, Gorski javor! :-) Prav čarobno plešejo listi pod taktirko jeseni ...
Pa lep dan ti želim,
Sašo
Ponavljajoči se in ritmični ples jeseni, iz davnih časov se prebuja z besedami, ki so že skoraj odpadle z drevesa sodobnega jezika, in nas mamijo, da jih obujamo in znova sprejmemo (čeprav na jesen) ... čestitke,
Ana
Lepa hvala, Ana, za pozornost!
Lp, Sašo
Iskrene čestitke Sašo!
Lp, Igor
Igor, naj ti zašumljajov lepega večera bode polna mera; in ja, seveda, hvala ti.
Lp, Sašo
Ni napačno, da jo ošvigneš:))
lp, ajda
Ja to pa to, Ajda. Ampak samo miceno.:-)
Lp, Sašo
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Sašo Zorc Florjanski
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!