Kot tat

si se priplazil v moje telo.

Potihoma preko let ali kar čez noč si

vrinil v mojo vijačnico zle proteine.

Negibna

ležim na obsevalni platformi

in upam, da oveniš pod žarki.

Zahrbtni tujec, večni vsiljivec.

Porušil

si moja uravnotežena jutra,

dal si mi skalo v  nahrbtnik,

s plazom zasul  uhojeno pot.

Prestala sem prvi spopad.

Med nama je premirje.

Sem zaradi tebe postala boljša?

Med nama je  "kaj pa če" ...

In strah

mlade ženske v čakalnici

z upadlim obrazom pod ruto.

Nimam

občutka, da tonem. V prihodnje

boš spoznal, da jaz nisem  telo,

ki ga kradeš. Jaz sem več od tega.

lovrenka