(a možda i negde drugde)
sanjao sam
kako se zaustavio crni kadilak
pred mojom kućom
(koju nikad nisam imao)
iz njega je izašao
stari indijanski poglavica
prišao ulazu
i značajno se nasmešio
kao da zna sve
onda se scena promenila
krajolik je podsećao
na planinu Rašmor
samo što su bili uklesani
neki sasvim drugi likovi
(meni nepoznati)
ne znam zašto sam očekivao
da neki od njih progovore
(to se naravno nije desilo)
ali u to doba noći
(i u toj fazi sna)
sve mi se činilo mogućim
onda se ponovo
pojavio stari Indijanac
(ili je to bio duh Hamletovog oca)
odmahnuo glavom
i rukom pokazao prema istoku
tog trenutka mi se učinilo
da sve reke teku prema istoku
kasnije sam
tonući sve dublje
u sopstvenu viziju sna
shvatio
da još ništa nije završeno
kao i to
da nikad ništa ne teče prema istoku
i da uopšte nije bitno
na kom mestu se šta dogodilo
Spoštovani Milen,
ta indijanec je dobri,
človek pa tudi kaj pogrunta...
Lepo,
hope
Milen,
tvoje pesmi so mi všeč, predvsem zato
ali pa ravno zato, ker mi dovolijo, da se
vedno znova nekaj naučim, pa četudi
sem nekoč že znala, ponavljam lekcijo :)))
Lep večer,
KIA
Milen,
dobro je sanjati v polsnu se nam marsikaj odkrije,
preseneti celo sanjača in najpomembneje je, da spoznamo, da nič ni dokončno.
lp GJ
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milen Šelmić
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!