vsak bog je na kakšni drogi in vsaka psica kdaj
poklekne pred svojo maščobno membrano. na
slovenskem je v navadi, da se mrzlokrvni jeziki
radi slikajo skupaj z blaznimi matronami, kadar
se kakšna črna svetnica v žaltavem vetru sleče
do golega: namesto zvezd na nebu zažarijo psi.
a včasih se zgodi, da zgnije popkovina, ki žive
kamne povezuje s tkivom vsakdanjosti. včasih
se na negibnih cestah zganejo nočne živalice,
ki zakričijo, kadar se jih dotakne kirurško jeklo,
včasih pa se kak nor pajac zaloti, da bi najraje
skozi svoje maziljeno grlo kozlal v lastno dušo.
Yo!<3
<33);)))~~¬~5
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dani Bedrač
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!