Od kromanjonskih časov dalje (ali še starejših)obstajajo zapisi o primarni človekovi nagonski potrebi, ki se skozi čas odslikava v umetnosti, pa tudi v človekovi podzavesti (in še kje, kot plod čl.inteligence)... Dobro si ujela sporočilo, z asociacijo na dekličine sanje... , vsaj tako jaz razumem tvojo pesem.

Lp

Andrejka

Andrejka, vesela sem, da te je pesem nagovorila k interpretaciji in razmišljanju.

Mene pa je nagovorila tvoja omemba o razmerju med primarno človekovo nagonsko potrebo in umetnostjo. Spremljam razmišljanja o tem, kaj je človeka nagovorilo k umetniškemu ustvarjanju, k razvoju civilizacij in kultur. Ena od psihoanalitičnih teorij je Freudova, da je kulturni razvoj, ki med drugim vključuje umetnost, rezultat "zrelosti" ali sublimacije libidinalne energije - te primarne človekove nagonske potrebe. Pred kakšnimi petnajstimi leti pa je ameriški evolucijski psiholog Geoffrey Miller podal tezo, ki to razmerje med libidom in umetnostjo postavlja povsem na glavo: umetnost je v službi spolnosti ali spolnega razmnoževanja. Miller meni, da so se likovna umetnost, glasba, jezik, ideologija, religija ipd. razvili kot sredstva spolne selekcije ali prevedeno na raven živalskih vrst: umetnostni izraz je kot pavov rep, govor je kot gruljenje ruševca. Po Millerju so tudi možgani le spolno atraktivni okras, s katerim se človek po pavje šopiri, da bi pridobil prednost pred tekmeci. Obe interpretaciji umetnosti sta mi zanimivi in se mi ne zdi, da se morata izključevati: razliko vidim predvsem v stopnji nagonske/patološke/zavestne aplikacije. No, toliko o kulturi pitja kave:)  Lp, Silvana

Ha, ha, Silvana, dala si odlično ponazoritev, kakor se obe trditvi filozofov ne izključujeta, tako se v Žižkovi izjavi ne izpodbijata kava brez smetane in kava brez mleka, če ne dobiš ne enega ne drugega, ostaja kava še vedno predmet poželenja. Ko se srečava, si jo morava privoščiti. Pa brez erotičnega nagiba!

Lep dan ti želim

Andrejka

Deklica, ki jo določajo reinterpretacije votline; rutica, vžigalice, naivno odgovarjanje (volkovom), še celo barka z vsem živim, ki jo simbolizira skodelica / podobe, ki skozi življenja deklice prodirajo v podzavest in (vsaj malo tudi) v zavest - obstoj, ki ga določa skupnost, iz katere raste - z vsem, iz česar je tudi ta skupnost izrasla - še dobro, da imamo po toliko tisočletjih  zgodovine vsaj še kolektivno podzavest, sicer bi se težko prebili s končiči do jamske dobe ... navdihujoča pesem, ki z majhnimi prizori butne vate cele plejade razvoja, čestitke,

Ana