Odziv, lik iz predstave

 

 

Listam vrijeme nad jezerskim ogledalom


Možda bih rasplitao duge i obukao se


U daleki smijeh, ali On iz bezdna


Bratu, boru, bunaru svom


Prilazi. Lice mu obasjava fosil


I plamen korijenja

 



Strah je u zaleđenoj zvijezdi nad Pelješcom


I u muku ceste od srebra

 



Odgonetam li boje smaragdnih nijansi


U srcu? Primičem li se zaboravu


Davnih sjenki na tavanu  


Ili samo izrastam u slutnju i ne želim znati


Kako se od kamena


Ljudski korak odljepljuje, niti


Iz čijeg oka bije ledeni pogled

 



Ali, mekana je melodija Njegove pjesme


Nad bunarom koja mi isporučuje


Svoj lik iz neke predstave. Pa nijem


Zalazi u vrtove. Ne vidim ga


Od zarasle baštine, od mirisa vrijeska


Od jata olovnih ptica


Što ga ispod pazuha pušta


A i kristal bezglasni blijedî


I u jezero tone

mirkopopovic

Katica Badovinac

Poslano:
24. 07. 2016 ob 00:34

Mirko, prenio si neku emociju i tugu s pjesmom koju mogu osjetiti. Čak vidim slike iz nekih davnih godina kada sam putovala prema Metkoviću (pusta cesta), a nebo se crvenilo u daljini .

Odlična pjesma!

Lijep pozdrav i ugodna noć!

Zastavica

mirkopopovic

Poslano:
24. 07. 2016 ob 09:29

U tvom odzivu na pjesmu i Metković je... i pusta cesta nadomak... i crveno nebo u daljini. Nešto od onoga što bih ugledao da samo znao i mogao gledati. Naime, jedne davne godine u Metković me "roda donijela" tako snažno mašući krilima da mi je, onako malenom... među prvim slikama svijeta... onemogućila bilo što vidjeti.
Hvala ti na osvrtu, draga Katice.

Lijep pozdrav:)

Zastavica

Franci Novak

Poslano:
28. 07. 2016 ob 17:11
Spremenjeno:
28. 07. 2016 ob 17:11

Pesem Odziv, lik iz predstave na tankočuten, liričen način govori o neki slutnji, o nekem obisku: kdo je On v tej pesmi? Je sled nekega davnega božanstva, nam prinaša spomin na nekaj pradavnega, pozabljenega, na tisto, kar se izmika dometu človeškega uma? On prihaja iz temnega, požrešnega brezna, a prihaja tudi k vodnjaku, simbolu obilja in darovanja. Njegov pogled je strašen, leden, a obenem je melodija njegove pesmi mehka. Zdi se, kot da On v sebi združuje vsa nasprotja, kot da je On - svet sam.
Avtor ne določa, ne konkretizira, njegova pesem je kot sanjsko predivo, ki ovija bralca v skrivnostno vzdušje, v spraševanje o davnih sencah, o nečem pozabljenem in v nas globoko zakopanem; to sanjsko, nestvarno vzdušje pa še poudari z izredno melodičnostjo jezika.

lp, Franci

Zastavica

mirkopopovic

Poslano:
28. 07. 2016 ob 20:58
Spremenjeno:
28. 07. 2016 ob 20:58

Najljepše se zahvaljujem, Novak i srdačno pozdravljam!

(Mirko)

Zastavica

Ivan Gaćina

Poslano:
15. 08. 2016 ob 09:47

Bravo Mirko! :-)

Očekujemo još ovakvih pjesama! ;-)

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

Podčrtanka

mirkopopovic
Napisal/a: mirkopopovic

Pesmi

  • 23. 07. 2016 ob 18:20
  • Prebrano 1117 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 530
  • Število ocen: 19

Zastavica