Ljubim pokrajino brez imena,
kilometre nasmejanega obzorja,
izkušnje juter v toplih rokah,
zamenjave bližnjic
do sladke teže starega, že znanega jezika.
Med jutrom in večerom
je le potovanje,
ki se vrača samo vase,
da gostobesedno in glasno
klepeta
z najinimi stopinjami,
na lica vtisnjenimi jamicami smeha.
Vse, kar potrebujeva,
je bela klopca,
da lahko od tam gledava,
kako iz njih hodijo ptice
pit svetlobo
poletnega večera.
Majda, ti si bonbonček, da ne napišem brca v rit štiridesetletnikom ;)
Hvala,
T.
:))))))))......
Tudi tebi hvala....
objemček-bonbonček ;)
Majda
poetika in road music, nepotvorjena in nezlajnana romantika.
:)))
A ti smem predlagat dve menjavi besednega reda:
je le potovanje,
ki se vrača v samo sebe,
>>>
je le potovanje,
ki se vrača samo vase
in
da lahko od tam gledava,
kako iz njih hodijo pit ptice
svetlobo
poletnega večera.
>>>
da lahko od tam gledava,
kako iz hodijo ptice
pit svetlobo
poletnega večera.
LP, Lidija
Lidija...zdaj je pa res ( road) music :))))...res namreč lepše teče....
Pozdravček ic Ceste....
;)
Majda
PS, Lidija,
hvala, seveda !!!
M:
Pesem je sonček in ti tudi.
lpb
Zelo lepo, pomirjajoče in ravno pravšnje za dodati k razneženemu občutju, ki rabi še ščepec nad nežnosti:)).
Sem pa prebrala Lidijin predlog in upam, da sem prav razumela, da bi morala biti zadnja vrstica brez besed iz njih (ker ni jasno, na kaj se nanaša ta njih). Tam je sicer beseda iz, a mislim, da Lidija ni imela namena, da ostane:). Če se motim, sorči:)
lp, ajda
Branka, saj veš...vidimo, kar SMO...hvala :) Lepo, rumeno te pozdravljam!
Ajda, hvala za nadnežen komentar ;)...vedno sem vesela tvojega nasmeha...kar se pa tiče ...iz njih...je iz stopinj...tega ne morem popravit ( zaradi stopinj :) in bistva...
Lidija, hvala za črtkano obzorje pesmi :)
En topel objem vsem trem,
Majda
Majdi,
pesem je seveda odlična,
meni pa pride na misel še tista pojoča: all we need is love, love, love...
Lepo.
Želim ti lep večer,hope
Irena....ne nehaj peti te pesmi ...
Velik objem,
Majda
Poslano:
18. 06. 2016 ob 19:43
Spremenjeno:
18. 06. 2016 ob 19:46
Joj Majdi, pesem, ki večno poje z glasom in srcem,
ne bom je dala proč, nekaj vidim v njej, tebe, sebe in delček, ki bi ga duša rada dosegla.
Morda nekoč zapoješ jo in na veliko ti bo zaploskalo moje, ki je v meni.
Hvala ti in upam, da se kmalu vidimo.
Lep poletni pozdrav,Irena,hope
Ja, Majdka, bela klopca je dovolj ... pa kakšna ptica;)
Majdika, izvoli še prevod:
http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/116036/sve_sto_nama_treba
LPP, Marko : )
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: ob potoku - Majda Kočar
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!