VINSENTOVI SUNCOKRETI
Kad zaspeš
negdje u svojim riječima,
ukrašću ti stih
kojim pokrivaš zaspale svice u oku
i sakriti ga ispod škripavog praga,
preko kojeg si prelazila na drugu stranu jave
i tamo skupljala pahulje umiruće zime.
Kada otploviš
u bespuća neizrečenog i
usidriš svoje sanjarske lađe,
spustiću im jedra, tkana nitima djevičanske kose
i dopustiti lahoru da ti na bedrima otisne
ostarjelu želju.
Narandža u uglu ispucalog azura
pretvara nam sjenke u izobličene voodoo lutke...
Zato požuri.
Pomiluj tijelo Vremena
rukama punim Sutrašnjice,
od Riječi napravi krov
ispod kojeg će pjevati smijeh,
praznu bocu vina napuni znojem divlje noći
i njime zalij
Vinsentove suncokrete.
haha ker naslov...:-) ovaj naslov je remek djelo
Dialog, za katerega se ne ve, ali je notranji, realen ali sanjski, razkriva ljubezen l. s. do (pod)osebnosti, ki prinaša navdih, se je zmožna seliti iz resničnosti v izmišljenost, v neobstoj (in nazaj), zdi se, da so Van Goghove sončnice (ali pa gre za kakega drugega Vincenta?) očesa, skozi katere se gledata osebi. Vsaj meni se je pesem tako prebrala.
Čestitke,
Ana
Sandra, ti poklanjam prevod čudovite pesmi :http://www.pesem.si/a/objava/prikaz/111910/vincentove_soncnice
Lp, Marko : )
Draga Sandra, sve čestitke !!!
Srda,an pozdrav.
Čudovito! Obe, original in prevod!
Majda
Majdika, s Sandro sva vesela za tvoje besede ... no, jaz še nisem 100% prepričan v svoj prevod ... najbrž se še vrnem k njemu.
Lp, Marko
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Sandra Džananović
- 16. 03. 2016 ob 11:22
- Prebrano 1196 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 381.66
- Število ocen: 12