Lijepo.

slavica

Koliko uspona toliko padova...Baš je ovo lepo dimitrij...

Lp Dragana

Kakav mir! Savršeno.

N e n a 

saraivor, Dragana Andric, nenamiljanovic, hvala za komentarje. Danes je pač tak dan, da se človeka dotakne tudi cipresa. Še enkrat hvala in lep pozdrav

Dimitrij

Ta haiku ima še eno varianto zapisa in sicer :

vitka cipresa

s trakom sence poveže

tišine grobov

Morda vaše mnenje?! Hvala in pozdrav

Dimitrij

Definitivno zadnja.

Čudno zveni "dotakne tišino" - ni slika, ki bi si jo lahko predstavljali, saj tišine ne vidimo.

Čeprav ima tudi zadnja napako: ne opiše trenutka (kdaj poveže? - zdaj, danes, vsak dan ...).

LP, mcv

vitka cipresa

s svojo senco dotakne

tišino grobov

Mislim, da je odveč poudarit vitkost ciprese, Bog ne daj traku sence dodajat.
Bolj osebno bi bilo, če bil grob samo eden? Pa  še štetje zglobov ... zanemari, če nisi pravoverni formalist. Upam.da ne.
Če bi jaz ujel tole močno skalo, bi tako:

Cipresa
se s senco dotakne 
tišine groba.

ali morda

Cipresina senca
pogladi
tišino groba.

Modricvet, hvala za tvoje mnenje. Kar se tiče "napake" pa to; na vsak način v trenutku, ko sam zjutraj stopiš na pokopališče in vidiš dolgo senco ciprese, ki pada preko nekaj grobov in okoli tebe je le tišina in ko začutiš senco, kot žalni trak narave.

Tvoja vprašanja si seveda lahko zastavimo pri vsakem haiku-ju; vzemimo kot primer tvoj podčrtan haiku

cestne svetilke

si podajajo žarke

skozi veje lip

kdaj si podajajo? zdaj, danes, vsak dan….?! in ali "podajanje žarkov" ne zveni malo čudno. Seveda je jasno, tako v mojem, kot v tvojem primeru, da se je to dogodilo v trenutku, ko sva to videla in nama je ta trenutek utrnil neko misel, spoznanje, asociacijo, za katero sva v zapisu uporabila  metaforo:

v mojem primeru se je senca dotaknila grobov iz katerih nisem slišal glasov, ki so za vedno zamrli, torej se je senca dotaknila tišine, večne tišine

v tvojem primeru pa si verjetno gledala cestne svetilke skozi nemirne veje lipe in se ti je zazdelo, kot da druga drugi mežika, oz. pošilja ( podaja) žarke.

Haiku je res zapis trenutka, a mirodajna je njegova globina, v razumevanju sebe, narave, našega bivanja…..

Lep pozdrav

Dimitrij

Ne, ni tako :)    Skratka, če me je Lidija dobro naučila:

- si podajajo je glagol trajanja - nekaj se dogaja - sedaj (nedovršni glagolski vid).

- dotakne pa je trenutno dejanje - ki se lahko tudi ponavlja (dovršni glagolski vid). 'se dotika' bi bilo prav.

Ponovi poglavje o dovršnih in nedovršnih glagolih (https://sl.wikipedia.org/wiki/Glagolski_vid).

LP, mcv

polde, se strinjam s teboj. Sam sem pristaš svobodnega haiku-ja, saj ta pušča avtorju veliko več možnosti za izraznost. Toda, na tem portalu je uveljavljen klasični zahodni haiku in zato se poskušam držati vspostavljenih kriterijev.

Od tvojih predlogov bi vsekakor podprl prvega, kjer lahko tudi ostane "grobov", medtem, ko se mi zdi drugi prešibek.

S spoštovanjem

Dimitrij

Ja modricvet, ali nisva ves čas govorila o trenutku?!

Lp, Dimitrij

Ja, saj, lahko izpustiš "svojo". Če se ne motim moraš imeti "se" pred "dotakne".

No, saj so vse le samo predlogi, kot se spodobi poudariti, Sam se sicer ne bi oziral na interna pravila v tem primeru.

Ne v takem smislu. Slika je res naslikana v trenutku, ko se prek oči prenese v našo zavest. Če rečemo 'se dotakne' vsebuje možnost, da ne vemo točno, kdaj se dotakne, ker se to lahko ponavlja.

Trenutek (slike) v haikuju vseeno ni tako zelo kratek, vseh točk, iz katerih je slika sestavljena, ne moremo zaznati v neskončno majhnem delčku sekunde.

Če rečeš 'se dotakne' (le za hip) in gledaš sliko, je dani trenutek že minil? Potem se ne dotika več in slike ni več?

LP, mcv

aksiom:

stari ribnik

žaba skoči vanj -

pljusk vode

Matsuo Basho

Lp, Dimitrij

Ne vem mc, meni  se " se dotika" zdi bilj nedovršeno oz. ponavljajoče. Boste že dotuhtale, meni je tale določba trenutka/trajanja lahko večkrat precej zapletena.

Najbolj nenavaden (skladenjsko nepravilen)  je tukaj glagol dotakniti se. Prav bi bilo seveda "se dotika" tišine grobov in nikakor "dotika tišino". (npr. tudi: rečem  "dotikam se tvoje roke" in ne "dotikam tvojo roko"; "dotikaš se stene" in ne "dotikaš steno"!)

Tudi glede determiniranosti trenutka ima mcv zelo prav, nisi ga ujel, noben komentar in razlaga spodaj tega ne bo spremenil. 

Predlagam uvedbo brezglagolskega načina za ta haiku (nekaj kot:

senca ciprese

v razpotegnjenem stiku

s tišino grobov )

Lp, lidija

Lidija, urejeno! Upam, da v zadovoljstvo vseh.

Lep pozdrav

Dimitrij

ČESTITKE Dimitrij, res je lep.

Lp, hope

Dimitrij, iskrene čestitke za lep haiku in popolnoma upravičeno uvrstitev med Podčrtanke! :-)

Spokojnih in toplih jesenskih dni ti želim!

Sašo

Black hope in Sašo, obema hvala in lep dan vama želim. Ta jesen nam je res naklonjena s vso svojo lepoto.

Pozdrav

Dimitrij