
dan je med grobovi
o to večno le ležanje
je težje od neskončnosti teme
boleče izpraznjeno čakanje
sodnega je dne
dan je med grobovi
solza grenka bila bi sreča
tišina je v objemu zemlje
kot bi gorela sveča
in žgala pepelnato srce
dan je med grobovi
med grobovi živih
v beg pripeta noč
ni več oči igrivih
v človeku smrti je obroč
dan se poslavlja med grobovi
čez rože pada hladen plaz
sveče bodo dogorele
iz sanj izginja znan obraz
med poljube zemlje onemele
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Milan Žniderič - Jošt Š. (urednik)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!