Tolikokrat
sem opogumljala svitanje,
da se je odločno razvleklo
v najlepše jutro
tolikokrat pestovala noč
da je pred zarjo zaspala
tolikokrat
sem ljubkovala mladi brst
da se je razneženo nasmehnil
še iz največje sivine
bila sonce in opojna voda
rahel vetrič v mokrem rokavu
tolikokrat sem bila
vonj sladkobe v nozdrvih
zlati storž v suhem steblu koruze
topla dlaka na prezebli košuti
bila pozoren posluh
radovedna tišina
trpečemu molku-
tolikokrat sem bila
nekdo drug
da sem pozabila
kako je imeti rad
sebe.
Spet odlična pesem, ki jo prav zaključek _ obrat naredi še boljšo. Tekoča, polna originalnih, ne prisiljenih in nazornih prispodob
Hvala Lidija, zelo sem vesela tvojega komentarja in podčrtanja.
lep večer ti želim, neni
Iskrene čestitke Neni!
Lp, Igor
Hvala Igor, :)
še enkrat hvala slavica :)
Bodita lepo, neni
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Neni
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!