Spremljam jo,

ko se duša poslavlja

in vstopa v neskončnost,

ko odhaja ravno v tisto smer,

kamor pokazale so smernice njenih dejanj.

Umijem jo in uredim,

oblečem angelsko oblačilo,

sklenem roke na prsi,

ter prižgem luč,

rahlo odprem še okno

da bo imela lažjo pot.

Tiho zaprem vrata.

Preidem v stik s svojimi čustvi.

Zreguliram jih na način skeniranja.

Tako lažje delim njihovo bolečino,

ko izgovarjam sožalja.

levcek